NOVICE




18.02.2022    |    Šampioni zelene preobrazbe

EU je stopila na pot zelene preobrazbe, kar se odraža tudi v javnih razpisih

Zakaj zbiranje podatkov o trajnostnem poslovanju podjetij postaja vse bolj pomembno? 


Zato, ker je vedno bolj jasna razlika med podjetji, ki izčrpavajo okolje in ljudi, ter sodobnimi podjetji 21. stoletja, ki so svoj namen sposobna uresničiti s pozitivnim odtisom na okolje in kakovost življenj. Ker obstajajo podjetja, ki razumejo podnebna in okoljska tveganja in znajo izkoristiti priložnosti sprememb zelene preobrazbe in podjetja, ki še danes rada onesnažujejo pred tujim pragom. Kriteriji trajnosti se odražajo tudi na razpisih. 

Novi razpisi v znamenju trajnosti

Polona Rifelj, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v luči razpisov pravi, da želi EU z evropskim zelenim dogovorom doseči korenite spremembe v poslovanju, da bi dosegli ničogljičnost. Posledično se spreminjajo tudi kriteriji za pridobivanje denarja tako na bankah kot tudi na javnih razpisih. »Na veljavi pridobivajo okoljski, krožni kriteriji,« je poudarila Rifljeva.  Dodala je, da seveda iz finančnih bilanc podjetij ne moremo razbrati njihovega vpliva na okolje, zato to poskuša urediti z uredbo o taksonomiji, s katero poskuša preusmeriti naložbe v trajnostne, obvladati okoljska in podnebna tveganja, preprečiti degradacijo okolja, spodbuditi preglednost finančnih in gospodarskih dejavnosti. Merila ali je neka dejavnost okolju neškodljiva, naj upoštevajo tudi institucije, ki izvajajo javne razpise. Določena bodo tudi okoljska merila:
•    prispevek projekta k energetski učinkovitosti
•    prispevek projekta k snovni učinkovitosti
•    prispevek projekta k obnovljivim virom energije 
•    prispevek projekta h krožnemu gospodarstvu (recikliranje, uporaba sekundarnih surovin, sledenje materialom, ponovna uporaba, souporaba, …) 
•    okoljska naravnanost podjetja, ki se izkazuje z okoljskimi certifikati 

Polona Rifelj napoveduje, da bo teža teh certifikatov večja kot v preteklosti, ko so prevladovali ekonomski kriteriji. »Izpolnjevanje zelenih meril lahko prinese več točk in več možnosti za pridobitev razpisa,« je dejala in dodala, da na ministrstvu že pripravljajo razpis v vrednosti 640 milijonov evrov nepovratnih sredstev in povratnih sredstev. Razpisi bodo zajemali raziskave, razvoj in inovacije, demonstracijske projekte, podporo digitalizaciji, krožnim modelom ipd. »Orodje Green Star, ki bo danes predstavljeno, nedvomno opravi trajnostno analizo podjetja, podjetju pa da sliko, kje se nahaja in kaj še lahko izboljša,« je dejala. 

Združenje bank Slovenije za enoten ESG vprašalnik

Zelene kriterije za pridobivanje financiranja uvajajo tudi banke. Alenka Recelj Mercina, koordinatorka trajnostnega razvoja v NLB se je uvodoma uprla na termin skrbni pregled podjetja (due diligence), ki je bil zbir tipičnih finančnih faktorjev, kamor sedaj vstopa tudi ocenjevanje podjetja glede razogljičenja. »Trajnostne finance v EU so se oblikoavle zaradi neuspeha trga in vplesti se je morala država in ukrepati,« Alenka Recelj Mercina spomni na uvedbo trajnostnih financ in dodaja, da se v prihodnjih letih obeta vsebinska transformacija financ, ki bo terjala zasebne in javne investicije v zeleni in digitalni prehod skozi daljše časovno obdobje. »Osrednja vloga taksonomije in trajnostnih razkritij pri preusmerjanju financ je, da banke ocenjujejo projekte, ki jih dobijo na mizo – ali gre res za zeleni projekt ali ne. To ne pomeni, da banke ne bomo več financirale tistega, kar ni v taksonomiji, kakšen del našega posojilnega portfelja bo zelen, kakšen pa tudi ne.« današnji okvir trajnostnih financ EU temelji na treh stebrih:
-    taksonomija EU;
-    razkritja;
-    orodja (za pomoč podjetjem, tržnim udeležencem pri razvoju trajnostnih projektov in preprečevanju greenwashinga). 

»Banka ocenjuje in obvladuje tveganja povezana z ESG dejavniki tako na ravni posameznega posla kot tudi na ravni portfelja,« je dejala Alenka Recelj Mercina. ESG se upošteva pri vseh relevantnih fazah odobritve posojila: »Banke bomo presojale na podlagi celotnega portfelja, kazalnik pa je GAR (Green Asset Ratio).« To pomeni, da se bodo pogoji za financiranje zaostrovali, ugodnosti pa bodo za trajnostne projekte. 
Dotaknila se je tudi oblikovanja enotnega ESG vprašalnika na ravni bančnega sistema pod okriljem Združenja bank Slovenije, ki bo osnova za zbiranje razpoložljivih, zanesljivih in standardiziranih podatkov. 

Le slabih 30% strank ima objavljeno ESG poročilo

Stefan Spiroski, svetovalec uprave za področje v Novi KBM, pravi, da je zbiranje in spremljanje podatkov o trajnostnem poslovanju nujno, saj le tako banke dobijo vpogled, da so podatki resnični. »Na domačem trgu ti podatki niso na trgu, vsaj niso javno dostopni, na tujih trgih pa so ti podatki že dostopni preko Bloomberga in Moodisa. Le slabih 30% strank pri nas ima javno objavljena ESG poročila, podatki pa niso primerljivi med seboj. Podjetja pa zbirajo več podatkov, ki so nato objavljeni,« pojasnjuje. Dodaja, da imajo v NKBM v vprašalniki ESG kvalitativna kot tudi kvantitativna vprašanja, cilj pa je postopoma razširiti nabor podatkov, da dobijo uvid, kako pomemben je ESG tveganje za banko. Zanimajo jih predvsem kakšne je ogljični odtis, kakšne projekte izvajajo, ipd. Spiroski pravi, da lahko npr. naredijo tudi primerjavo med najboljšimi v EU glede izpustov toplogrednih plinov s slovenskim podjetjem, če je slednje glede na panogo v kateri deluje, navedlo nižje emisije od konkurenčnega tujega podjetja v isti panogi.