SPOZNAJ IZZIVE LJUBLJANE

KAKO PRITEGNITI PREBIVALCE IN PODJETJA MOL K BOLJŠEMU UPRAVLJANJU Z ODPADKI

Mesta po vsem svetu se hitro širijo in ustvarjajo vidne okoljske in družbene izzive. Nastajanje odpadkov je eden osrednjih problemov mestnih strnjenih naselij. Odpadki so pogosto tretji največji vir emisij v mestih, za zgradbami in prevozom. Zato usmeritev mest po principu »zero-waste«* postaja vedno bolj aktualno, saj ščiti lokalno okolje, prihrani denar, ustvarja delovna mesta, krepi odpornost in spodbuja skupnost k odgovornemu obnašanju. 

Da bi dosegli globalne podnebne cilje za omejitev segrevanja pod 1,5 C, morajo mesta med ostalimi ukrepi do leta 2030 preoblikovati sisteme ravnanja s trdnimi odpadki in materiali. Napredna mesta si prizadevajo za odpravo predmetov in materialov za enkratno uporabo, ki jih ni mogoče reciklirati, ter povečati predelavo in ponovno uporabo drugih materialov, vključno s tkaninami, lesom in plastiko. Mesta vedno bolj spodbujajo stopnjo recikliranja in predelave mokrih in suhih materialov, od plastike in kovin do hrane in organskih odpadkov, posebej pa si prizadevajo izboljšati ločeno zbiranje odpadkov.

Tako kot številna mesta po svetu se tudi Ljubljana sooča s številnimi izzivi z odpadki. Vendar v zadnjih 14-ih letih so v Ljubljani uspeli količine ločeno zbranih odpadkov povečati za desetkrat in za 95 % zmanjšati odpadke, namenjene v odstranjevanje, obenem pa stroške ohraniti med najnižjimi v državi. Ljubljana se je zavezala, da bo do leta 2025 količino mešanih ostankov prepolovila in ločeno zbiranje dvignila na 78 %.

Na Climathonu bomo iskali ideje in rešitve, ki bodo pritegnile oziroma spodbudile prebivalce (fizične in pravne subjekte) k pospeševanju zmanjševanja odpadkov in sooblikovanju mesta brez odpadkov. 
 

TEMATSKA PODROČJA IZZIVOV

Izzivi bodo zasnovani na treh tematskih področjih.
  • Biološki odpadki.
  • Gradbeni odpadki - notranje barve na vodni osnovi.
  • Transparentnost in sledljivost odpadne embalaže iz gospodinjstva.

BIOLOŠKI ODPADKI

Količina odpadkov, ki jih na letni ravni proizvede posameznik, je nepredstavljiva. A med njimi se skriva še večji sovražnik okolja – biološki odpadki. Ti predstavljajo kar 34 % vseh odpadkov, kar pomeni, da jih v Evropi na leto proizvedemo kar 75 milijonov ton. Kar je še bolj zastrašujoče, je dejstvo, da se 57 % odpadkov hrane sploh ne reciklira. Pristanejo v mešanih odpadkih in v ozračje spuščajo toplogredne pline, ki nikakor ne smejo biti spregledani.

Kako lahko problem odpravimo? Rešitev je v odgovornemu ravnanju s hrano, kar vključuje zmanjševanje bioloških odpadkov, ki se začne pri vsakemu posamezniku, in ponovno uporabo ostankov hrane, kar lahko dosežemo na nivoju skupnosti.

Iščemo ideje kako spodbuditi prebivalce, da bodo odgovorno ločevali biološke odpadke, in kako zapeljati celotno infrastrukturo na nivoju občine / skupnosti, ki bi podpirala krožni model ravnanja z biološkimi odpadki. To bi prispevalo k miselnosti, da odpadek ni odpadek, temveč bogat vir, ki ga lahko kasneje uporabimo za izboljšano kakovost ter rast rastlin in pridelkov.

Pri iskanju idej se lahko oprete na naslednje:
  • nove poslovne (donosne) modele, v katerih bo občina/skupnost videla potencial,
  • prilagoditev obstoječe ali postavitev nove infrastrukture, ki bo podpirala celotno zasnovo projekta,
  • ekološke posledice v primeru status quo in prednosti odgovornega ravnanja z odpadki, ki imajo koristi za posameznike, za občino in za okolje,
  • vključevanje skupnosti / posameznika in izobraževanje, večanje stopnje zavedanja (ter drugi marketinški vidiki celotnega poslovnega modela),
  • partnerje, ki bi jih lahko vključili v strukturo poslovnega modela.
Vprašanja, s katerimi si lahko pomagate pri razmisleku:
  • Kako nagovoriti uporabnike Bokashi Organko kompostnikov in jih prepričati v prednosti njihove uporabe? Kako jih prepričati v spremembe navad?
  • Kako nagovoriti občino in druge skupnosti, da s postavitvijo krožnega modela uvidijo prednosti zanje? Kaj so njihove bolečine trenutno in kako bi jih z modelom kroženja bioloških odpadkov rešili?
  • Kako motivirati tudi ostale deležnike, ki jih vidite v celotni infrastrukturi?
  • Kakšne spodbude bi potrebovali tako posamezniki kot podjetja in občine, da bi se ta projekt odvijal dolgoročno in ne zgolj enkratno?

GRADBENI  ODPADKI - NOTRANJE BARVE NA VODNI OSNOVI

V letu 2020 je bilo v Sloveniji odstranjenih približno 386.000 ton odpadkov. 89 % teh odpadkov je bilo odloženih na komunalnih odlagališčih odpadkov, 9 % na industrijskih in 2 % na odlagališču za nevarne odpadke. Med odloženimi odpadki so prevladovale mešane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupaj 57 %), sledili so gradbeni odpadki (20 %) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (9 %). Količine drugih vrst odpadkov med odloženimi odpadki so bile manjše. Gradbeništvo je tako odgovorno za 20 % vseh odpadkov, zato je nujno iskati na področju gradbeništva rešitve glede zmanjševanja odpadkov. 

Zaradi nesistematičnega zbiranja in ločevanja se odpadne barve ne reciklirajo. Za zagotavljanje možnosti predelave je ločevanje barv nekoliko bolj zahteven postopek, ker je potrebno odpadne barve ločevati glede na vrsto nosilnega topila in glede na namembnost. Climathon bo osredotočen na recikliranje odpadnih notranjih zidnih barv na vodni osnovi.

Kako lahko problem odpravimo? Rešitev je v ozaveščanju in spodbujanju kupcev barv, da odpadne ostanke barv ločeno zbirajo in nato dostavijo zbirnim centrom. Zbirni centri bi odpadne barve sortirali in ločeno zbrali notranje zidne barve na vodni osnovi. V začetku bi poskušali reciklirati le bele (ne niansirane) notranje barve. 

Iščemo ideje kako motivirati uporabnike za zbiranje notranjih barv na vodni osnovi in kako zapeljati celotno infrastrukturo / poslovni model na nivoju občine / skupnosti, ki bi prepoznala potencial ter podprla krožni model ravnanja z gradbenimi odpadki.

Vprašanja s katerimi si lahko pomagate pri razmisleku:
  • Kako motivirati kupce gradbenih odpadkov, da bodo ločeno zbirali notranje barve in ostale gradbene odpadke? 
  • Kako nastaviti poslovni krožni model, da bodo kupci, občina in druge skupnosti prepoznale koristi za posameznika? Kakšne so njihove trenutne bolečine trenutno in kako bi jih s predlaganim modelom lahko rešili?
  • Kakšne spodbude bi potrebovali tako deležniki projekta za dolgoročno odvijanje projekta?

TRANSPARENTNOST** IN SLEDLJIVOST ODPADNE EMBALAŽE IZ GOSPODINJSTVA

Uporaba embalaže se je v zadnjih letih drastično povečala in s tem tudi količina odpadne embalaže v gospodinjstvih (npr. embalaža mleka, jogurtov, napitkov, zamrznjene hrane, čistil...). 
V Sloveniji odpadno embalažo odlagamo v posebne (rumene) zabojnike, kjer se sled za smetjo izgubi in odgovornost posameznika zaključi. Ker pa predelava odpadkov ni tako enostavna, obstajajo pa izzivi in priložnosti, ki jih ima Slovenija, in sicer netransparentna plat ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja. V Sloveniji pričakujemo novo zakonodajo, ki naj bi izboljšala upravljanje z odpadki. Vendar veliko lahko k učinkovitemu upravljanju z odpadki doprinesemo tudi končni potrošniki.

Ali ste vedeli, 
  • da se manj kot 30% odpadne embalaže zbrane na komunalnih podjetjih lahko reciklira? 
  • da je kontaminacija (s tekočinami in hrano) zbrane odpadne embalaže velik problem, saj je v tem primeru potrebno celoten zabojnik odpadne embalaže sežgati?     
  • da se 70% plastične embalaže v EU termično obdeluje (sežiga)?

Iščemo ideje kako spodbuditi uporabnike k pravilnemu ločevanju in razvrščanju odpadne embalaže in kakšen sistem bi posameznika dodatno spodbudil k spremembi trenutnega ravnanja. 

Vprašanja s katerimi si lahko pomagate pri razmisleku:
  • S kakšnimi izzivi se prebivalci soočamo pri ravnanju z odpadki? Katere informacije potrebujemo glede ravnanja z odpadki? 
  • Kako vidimo svojo vlogo v procesu ravnanja z odpadno embalažo? 
  • Kaj bi posameznika dodatno vzpodbudilo k bolj učinkovitem ločenem zbiranju odpadkov?
  • Kam bi odpadno embalažo lahko nosili, kako bi jo zbirali ter ali kaj pričakujemo v zameno?
  • Ali nas zanima potencialna vrednost materiala (odpadne embalaže), komu in kako bi ga lahko predali, da bi ta nadaljeval svojo "življenjsko pot"?
  • Ali nas zanima transparentnost zbiranja odpadkov in njihove obdelave?
* "Zero-waste" definicija je opredeljena kot ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi.
** Transparentnost se navezuje na pregleden proces zbiranja odpadne embalaže, odprto poročanje o količinah, načini obdelave (reciklaža, termična obdelava odpadkov/sežig), načine uporabe reciklata. Vpliva tudi na višino stroškov reciklaže in izračun energetske izrabe za posamezen izdelek, kar neposredno vpliva na cene končnih produktov, ki so nam na voljo v trgovinah. Več transparentnosti pomeni nižje stroške in nižje prodajne cene.