Ljubljana,
8. marec 2019. Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) je v
partnerstvu z Mestno občino Ljubljana (v okviru projekta Urban-E) gostil
prvi Zeleni zajtrk »GreenTech Innovation«. Dogodek je povezal ključne
deležnike, ki bodo v prihodnje odgovorni za doseganje podnebnih ciljev,
kot jih narekuje EU. Njihova izpolnitev bo ključna, če bo Slovenija
želela preprečiti visoke kazni Evropske unije zaradi nedoseganja
zastavljenih ciljev v prihodnjih letih.

Mag.
Rok Vodnik, predsednik Sveta zavoda CER in član uprave Petrol d.d. je
uvodoma poudaril, da se podnebnih sprememb vsi že dobro zavedamo, kljub
temu pa nas čaka še nekaj dela na tem področju: »Danes ni več vprašanje
ali moramo stremeti k obnovljivim virom energije, zavedanje že obstaja.
Vprašanje pa je, kako hitro in na kakšen način bomo do teh ciljev
prišli? Šele s povezovanjem vseh deležnikov, od države in mest do širše
družbe, bomo uspešni. Slovenijo moramo namreč pozicionirati kot
referenčno državo, državo po kateri se bodo zgledovali v tujini, ko
govorimo o razvoju zelenih tehnologij, zelenih investicij, zelenega
gospodarstva.« Dodatno je izpostavil, da so CER ustanovila štiri
podjetja, zdaj jih je vključenih že skoraj 30. Ob tem dodaja: »CER
deluje povezovalno na področju promocije energetsko učinkovitih rešitev
in zelene tehnologije. Z aktivnim delovanjem naših članov v sekcijah:
trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja in nepremičnine ter inovativna
energetika bomo do junija 2019 pripravili predstavitev predlogov
konkretnih rešitev na področju davkov, spodbud in zakonodajnih rešitev.«

Mag. Rok Vodnik, predsednik Sveta zavoda CER in član uprave Petrol d.d.
Udeležence
je pozdravila tudi izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar in ob tem
poudarila poslanstvo Centra energetsko učinkovitih rešitev, ki se skriva
v povečevanju energetske učinkovitosti z namenom pospeševanja zelenega
gospodarstva: »V ospredje moramo postavit človeka, kakovost bivanja in
varovanje okolja. Tukaj moramo poiskati ukrepe, kako to doseči.
Potrebujemo torej merljive ukrepe, ki bodo ključne akterje, odločevalce,
podjetja, organizacije in posameznike, spodbudili k sodelovanju.«
Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER
Uvodne
besede je nato prevzel Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke
za promet mag. Violete Bulc, Evropska komisija, ki je udeležence pozval
k razmišljanju, saj se stroški klimatskih sprememb iz dneva v dan
večajo. Opozoril je, da bo EU strategija 2050 od držav zahtevala, da
postanemo ogljično nevtralna družba, ta scenarij pa zahteva povezovanje
veliko sektorjev, od energije, prometa, kmetijstva, gradbeništva in
industrije. Razogličenje je priložnost za sodelovanje vseh, podjetij in
državljanov. Pri prometu imamo na primer več načinov kako priti do cilja
in na posameznikih je odločitev, kakšen prevoz ali goriva bodo
uporabili. EU komisija je ob tem že sprejela akcijski načrt za
infrastrukturo in bolj učinkovita vozila – direktiva o čistih vozilih,
ki javnim podjetjem in državam narekuje, da vse nove nakupe usmerijo v
brezogljična vozila. Poleg tega predlog večletnega finančnega okvirja EU
načrtuje 25 % vseh sredstev za razogličenje in 60 % investicij na
področju prometa za razogličenje. Razogličenje in zelene tehnologije
tako predstavljajo prihodnost, ki spodbujajo medsektorsko sodelovanje,
saj bomo le tako dosegli brezogljično družbo.

Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke
za promet mag. Violete Bulc, Evropska komisija
Dogodek
je v nadaljevanju obogatila predstavitev primerov dobre prakse, ki so
jih predstavili strokovnjaki iz BTC, PETROL, SID in MOL. Te so nastale s
sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev ter praviloma s
sofinanciranjem z Evropskih sredstev. Projekt Urban-e, ki ga je
predstavil Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in
digitalizacije, Petrol d.d., zagotavlja celovite rešitve energetske
oskrbe in mobilnosti za mesta, ki je v zadnjih 10 letih že veliko
pripomogel k razvoju nizkoogljične družbe. Številne dobre prakse pa
vpeljuje tudi družba BTC, ki jih je predstavil mag. Janez Povše,
direktor enote za energetski management in tehnične zadeve.
Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije, Petrol d.d.
mag. Janez Povše, direktor enote za energetski management in tehnične zadeve
Okrogla
miza se je nato pričela z diskusijo o tem, da je za hitrejši razvoj
zelenega gospodarstva potrebno širjenje ambicij za doseganje ciljev.
Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za
okolje in prostor RS, je povedala, da ministrstvo pripravlja in izvaja
različne ukrepe za spodbujanje doseganja ciljev zelenega gospodarstva:
»MOP pripravlja vrsto dogodkov in delavnic, povezanih z ukrepi in
strategijami za razvoj zelenega gospodarstva. Ob tem sledimo strategijam
Evropske unije in pripravljamo strateški dokument s cilji, ki jih bo
potrebno doseči do leta 2050. Ti cilji poudarjajo nujnost sodelovanja
vseh deležnikov, predvsem vlade, in predlagajo enako usmeritev za vsa
ministrstva.« Direktorica Direktorata za okolje je v nadaljevanju
poudarila, da je v naslednjih dveh letih glavni namen spremeniti
življenjski slog vsakega posameznika tako, da bo bolj vpleten v krožno
in inovativno razmišljanje: »Za hitrejši razvoj zelenega gospodarstva se
je namreč potrebno marsičemu odpovedati, razmišljati o vrsti prevoznega
sredstva, širiti krožno gospodarstvo in imeti dolgoročno vizijo
zelenega gospodarstva,« dodaja.

Mag.
Hinko Šolinc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo,
Ministrstvo za infrastrukturo, RS je poudaril, da je sodelovanje z
državo nujno, saj so ukrepi za razvoj zelenega gospodarstva medsebojno
prepleteni: »Tako strategija do leta 2050 kot tudi nacionalni podnebni
načrt morata biti usklajena in javno obravnavana.« Izpostavil je nujnost
usmeritev za vsaj 10 let vnaprej, saj morajo imeti vsi sektorji čas za
prilagoditev. Z vidika finančnih ukrepov je izpostavil primera trošarin
pri elektrarni za samooskrbo in trošarine za uporabo plina, ki se
zmanjšujejo.
Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za
okolje in prostor RS
Mag.
Hinko Šolinc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo,
Ministrstvo za infrastrukturo, RS
Mag.
Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law,
je izpostavila primer državljanov Nizozemske, ki so se s tožbo
zoperstavili državi zaradi nezadostnega sprejetja ukrepov za
zmanjševanje izpustov CO2. Pritožbeno sodišče je maja lani pritrdilo
odločitvi okrožnega sodišča, ki je ugotovilo, da ima Nizozemska v skladu
z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic obveznost
zmanjšanja emisij, in da ni sprejela dovolj ambicioznih ciljev za
zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 (v primerjavi z letom 1990). Sodišče
je državi naložilo, da do leta 2020 zmanjša izpuste emisij za 25
odstotkov ne glede na to, da evropska zakonodaja nalaga samo 20-odstotno
zmanjšanje. Staničeva meni, da se podobna zgodba v Sloveniji ne bo
zgodila, bi pa moral biti zakonodajni predlog ambicioznejši:
»Zastavljeni cilji se verjetno ne bodo dosegli do leta 2020. Trenutno je
že v teku 6 postopkov proti državam, ki ne dosegajo ciljev za razvoj
zelenega gospodarstva, vendar bodo zaradi predpisanih visokih kazni s
strani Evropske unije države zagotovo postale bolj pazljive.«
Izpostavila je tudi primer 15-letne Švedinje Grete, ki z zavzemanjem za
doseganje ciljev države nakazuje na vedno bolj pripadno »zeleno«
generacijo.

Mag. Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law
Igor
Verstovšek, solastnik in prokurist podjetja Cosylab verjame, da je
potrebno preizkusiti več načinov za doseganje ciljev, saj so strategije
splošno zastavljene, zato naj bi se aktivnosti izvajale v obliki
dolgoročnih projektov, raziskav in s sodelovanjem z znanostjo. Miha
Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije,
Petrol d.d je mnenja, da glede doseganja ciljev ne smemo govoriti samo o
državi, ampak tudi o gospodarstvu. Po njegovih besedah se moramo kot
državljani bolj zavedati, da se odločitve sprejemajo tudi v Bruslju,
zato je potrebno sodelovati z državo že v fazi nastajanja politik v
Bruslju, pri implementaciji direktiv pa bi lahko bili večkrat bolj
spretni: »Gospodarstvo in država bi lahko naredili več tudi s
korektivnimi ukrepi, s pogovori in usklajevanji, odprtimi razpravami in s
hitrim reševanjem problemov.«
Igor Verstovšek, solastnik in prokurist podjetja Cosylab
Blaž
Pongračič, član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete
Bulc, Evropska komisija je bil mnenja, da je Slovenija sposobna narediti
preboj v zelenem gospodarstvu v naslednjih dveh letih, vendar je za to
potrebna odločitev države. V Sloveniji je namreč že veliko podjetij, ki
se resno ukvarjajo z razogljičenjem.
Okrogla
miza, ki jo je vodil Žiga Čebulj poslovni svetovalec, ki se ukvarja z
inoviranjem in digitalizacijo poslovnih modelov, tudi na področju
zelenih tehnologij, se je zaključila z vprašanjem, katere ukrepe za bolj
zeleno gospodarstvo izvajajo govorci v zasebnem življenju. Vsi govorci
delijo podobne izkušnje, in sicer ločujejo odpadke, uporabljajo javni
potniški promet, se vozijo z električnim vozilom, so pa enotni, da je
ključno, da pozitivna sporočila prenašamo na naslednje generacije, naše
otroke.
Žiga Čebulj, poslovni svetovalec, ki se ukvarja z inoviranjem in
digitalizacijo poslovnih modelov, tudi na področju zelenih tehnologij
V okviru projekta Urban-E je danes, ob 15. uri, potekala tudi otvoritev dveh novih električnih polnilnic, na Petrolovem bencinskem servisu na Tržaški cesti 130, v Ljubljani.
UTRINKI Z DOGODKA
Ana Struna Bregar / CER, Blaž Pongračič / Evropska komisija
Žiga Primožič / Petrol, Gregor Korenčan / Renault Nissan Slovenija, Jaka Hrastnik / Petrol,
Slavko Ažman / Porsche Slovenija, Žan Batista / Petrol
Igor Kulašič / Siemens, Mag. Jože Torkar / Petrol, Gorazd Ažman / Eles
Marko Žehelj / BTC, Mirko Marinič / Resalta

Mag. Jože Torkar / Petrol, Alenka Loose / Mestna občina Ljubljana
Mag. Žiga Čebulj, Anton Papež / Internerego
Uroš Salobir / Eles, Ana Struna Bregar / CER, Vanja Žižmond / Povem.si
Danijel Vuk / Termo Shop, Slavko Ažman / Porsche Slovenija, Uroš Dolenc / BMW Gorup
Ana Struna Bregar / CER, Zdravka Zalar / Smarits