Mag. Rok Vodnik, predsednik Sveta zavoda CER in član uprave Petrol d.d. je uvodoma poudaril, da se podnebnih sprememb vsi že dobro zavedamo, kljub temu pa nas čaka še nekaj dela na tem področju: »Danes ni več vprašanje ali moramo stremeti k obnovljivim virom energije, zavedanje že obstaja. Vprašanje pa je, kako hitro in na kakšen način bomo do teh ciljev prišli? Šele s povezovanjem vseh deležnikov, od države in mest do širše družbe, bomo uspešni. Slovenijo moramo namreč pozicionirati kot referenčno državo, državo po kateri se bodo zgledovali v tujini, ko govorimo o razvoju zelenih tehnologij, zelenih investicij, zelenega gospodarstva.« Dodatno je izpostavil, da so CER ustanovila štiri podjetja, zdaj jih je vključenih že skoraj 30. Ob tem dodaja: »CER deluje povezovalno na področju promocije energetsko učinkovitih rešitev in zelene tehnologije. Z aktivnim delovanjem naših članov v sekcijah: trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja in nepremičnine ter inovativna energetika bomo do junija 2019 pripravili predstavitev predlogov konkretnih rešitev na področju davkov, spodbud in zakonodajnih rešitev.«

Mag. Rok Vodnik, predsednik Sveta zavoda CER in član uprave Petrol d.d.

Udeležence je pozdravila tudi izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar in ob tem poudarila poslanstvo Centra energetsko učinkovitih rešitev, ki se skriva v povečevanju energetske učinkovitosti z namenom pospeševanja zelenega gospodarstva: »V ospredje moramo postavit človeka, kakovost bivanja in varovanje okolja. Tukaj moramo poiskati ukrepe, kako to doseči. Potrebujemo torej merljive ukrepe, ki bodo ključne akterje, odločevalce, podjetja, organizacije in posameznike, spodbudili k sodelovanju.«

 Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER

Uvodne besede je nato prevzel Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc, Evropska komisija, ki je udeležence pozval k razmišljanju, saj se stroški klimatskih sprememb iz dneva v dan večajo. Opozoril je, da bo EU strategija 2050 od držav zahtevala, da postanemo ogljično nevtralna družba, ta scenarij pa zahteva povezovanje veliko sektorjev, od energije, prometa, kmetijstva, gradbeništva in industrije. Razogličenje je priložnost za sodelovanje vseh, podjetij in državljanov. Pri prometu imamo na primer več načinov kako priti do cilja in na posameznikih je odločitev, kakšen prevoz ali goriva bodo uporabili. EU komisija je ob tem že sprejela akcijski načrt za infrastrukturo in bolj učinkovita vozila – direktiva o čistih vozilih, ki javnim podjetjem in državam narekuje, da vse nove nakupe usmerijo v brezogljična vozila. Poleg tega predlog večletnega finančnega okvirja EU načrtuje 25 % vseh sredstev za razogličenje in 60 % investicij na področju prometa za razogličenje. Razogličenje in zelene tehnologije tako predstavljajo prihodnost, ki spodbujajo medsektorsko sodelovanje, saj bomo le tako dosegli brezogljično družbo.

Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc, Evropska komisija

Dogodek je v nadaljevanju obogatila predstavitev primerov dobre prakse, ki so jih predstavili strokovnjaki iz BTC, PETROL, SID in MOL. Te so nastale s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev ter praviloma s sofinanciranjem z Evropskih sredstev. Projekt Urban-e, ki ga je predstavil Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije, Petrol d.d., zagotavlja celovite rešitve energetske oskrbe in mobilnosti za mesta, ki je v zadnjih 10 letih že veliko pripomogel k razvoju nizkoogljične družbe. Številne dobre prakse pa vpeljuje tudi družba BTC, ki jih je predstavil mag. Janez Povše, direktor enote za energetski management in tehnične zadeve.

Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije, Petrol d.d.

mag. Janez Povše, direktor enote za energetski management in tehnične zadeve

Okrogla miza se je nato pričela z diskusijo o tem, da je za hitrejši razvoj zelenega gospodarstva potrebno širjenje ambicij za doseganje ciljev. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS, je povedala, da ministrstvo pripravlja in izvaja različne ukrepe za spodbujanje doseganja ciljev zelenega gospodarstva: »MOP pripravlja vrsto dogodkov in delavnic, povezanih z ukrepi in strategijami za razvoj zelenega gospodarstva. Ob tem sledimo strategijam Evropske unije in pripravljamo strateški dokument s cilji, ki jih bo potrebno doseči do leta 2050. Ti cilji poudarjajo nujnost sodelovanja vseh deležnikov, predvsem vlade, in predlagajo enako usmeritev za vsa ministrstva.« Direktorica Direktorata za okolje je v nadaljevanju poudarila, da je v naslednjih dveh letih glavni namen spremeniti življenjski slog vsakega posameznika tako, da bo bolj vpleten v krožno in inovativno razmišljanje: »Za hitrejši razvoj zelenega gospodarstva se je namreč potrebno marsičemu odpovedati, razmišljati o vrsti prevoznega sredstva, širiti krožno gospodarstvo in imeti dolgoročno vizijo zelenega gospodarstva,« dodaja.

Mag. Hinko Šolinc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, RS je poudaril, da je sodelovanje z državo nujno, saj so ukrepi za razvoj zelenega gospodarstva medsebojno prepleteni: »Tako strategija do leta 2050 kot tudi nacionalni podnebni načrt morata biti usklajena in javno obravnavana.« Izpostavil je nujnost usmeritev za vsaj 10 let vnaprej, saj morajo imeti vsi sektorji čas za prilagoditev. Z vidika finančnih ukrepov je izpostavil primera trošarin pri elektrarni za samooskrbo in trošarine za uporabo plina, ki se zmanjšujejo.

Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS

Mag. Hinko Šolinc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, RS

Mag. Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law, je izpostavila primer državljanov Nizozemske, ki so se s tožbo zoperstavili državi zaradi nezadostnega sprejetja ukrepov za zmanjševanje izpustov CO2. Pritožbeno sodišče je maja lani pritrdilo odločitvi okrožnega sodišča, ki je ugotovilo, da ima Nizozemska v skladu z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic obveznost zmanjšanja emisij, in da ni sprejela dovolj ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 (v primerjavi z letom 1990). Sodišče je državi naložilo, da do leta 2020 zmanjša izpuste emisij za 25 odstotkov ne glede na to, da evropska zakonodaja nalaga samo 20-odstotno zmanjšanje. Staničeva meni, da se podobna zgodba v Sloveniji ne bo zgodila, bi pa moral biti zakonodajni predlog ambicioznejši: »Zastavljeni cilji se verjetno ne bodo dosegli do leta 2020. Trenutno je že v teku 6 postopkov proti državam, ki ne dosegajo ciljev za razvoj zelenega gospodarstva, vendar bodo zaradi predpisanih visokih kazni s strani Evropske unije države zagotovo postale bolj pazljive.« Izpostavila je tudi primer 15-letne Švedinje Grete, ki z zavzemanjem za doseganje ciljev države nakazuje na vedno bolj pripadno »zeleno« generacijo.

Mag. Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law

Igor Verstovšek, solastnik in prokurist podjetja Cosylab verjame, da je potrebno preizkusiti več načinov za doseganje ciljev, saj so strategije splošno zastavljene, zato naj bi se aktivnosti izvajale v obliki dolgoročnih projektov, raziskav in s sodelovanjem z znanostjo. Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije, Petrol d.d je mnenja, da glede doseganja ciljev ne smemo govoriti samo o državi, ampak tudi o gospodarstvu. Po njegovih besedah se moramo kot državljani bolj zavedati, da se odločitve sprejemajo tudi v Bruslju, zato je potrebno sodelovati z državo že v fazi nastajanja politik v Bruslju, pri implementaciji direktiv pa bi lahko bili večkrat bolj spretni: »Gospodarstvo in država bi lahko naredili več tudi s korektivnimi ukrepi, s pogovori in usklajevanji, odprtimi razpravami in s hitrim reševanjem problemov.«

Igor Verstovšek, solastnik in prokurist podjetja Cosylab

Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc, Evropska komisija je bil mnenja, da je Slovenija sposobna narediti preboj v zelenem gospodarstvu v naslednjih dveh letih, vendar je za to potrebna odločitev države. V Sloveniji je namreč že veliko podjetij, ki se resno ukvarjajo z razogljičenjem.

Okrogla miza, ki jo je vodil Žiga Čebulj poslovni svetovalec, ki se ukvarja z inoviranjem in digitalizacijo poslovnih modelov, tudi na področju zelenih tehnologij, se je zaključila z vprašanjem, katere ukrepe za bolj zeleno gospodarstvo izvajajo govorci v zasebnem življenju. Vsi govorci delijo podobne izkušnje, in sicer ločujejo odpadke, uporabljajo javni potniški promet, se vozijo z električnim vozilom, so pa enotni, da je ključno, da pozitivna sporočila prenašamo na naslednje generacije, naše otroke.

Žiga Čebulj, poslovni svetovalec, ki se ukvarja z inoviranjem in digitalizacijo poslovnih modelov, tudi na področju zelenih tehnologij

V okviru projekta Urban-E je danes, ob 15. uri, potekala tudi otvoritev dveh novih električnih polnilnic, na Petrolovem bencinskem servisu na Tržaški cesti 130, v Ljubljani.

 Ana Struna Bregar / CER, Blaž Pongračič / Evropska komisija

Žiga Primožič / Petrol, Gregor Korenčan / Renault Nissan Slovenija, Jaka Hrastnik / Petrol,

Slavko Ažman / Porsche Slovenija, Žan Batista / Petrol

Mag. Jože Torkar / Petrol, Alenka Loose / Mestna občina Ljubljana

Mag. Žiga Čebulj, Anton Papež / Internerego

Uroš Salobir / Eles, Ana Struna Bregar / CER, Vanja Žižmond / Povem.si

Danijel Vuk / Termo Shop, Slavko Ažman / Porsche Slovenija, Uroš Dolenc / BMW Gorup

Ana Struna Bregar / CER, Zdravka Zalar / Smarits