POJMOVNIK IZRAZOV BLAŽENJA IN PRILAGAJANJA GOSPODARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM


Za učinkovito trajnostno poslovanje podjetij in podnebno ukrepanje je nujno potrebno poznavanje ključnih terminov, ki se uporabljajo na tem področju. Opredeljevanje terminov je sicer nenehen proces, ki se nadgrajuje, s pomočjo medsektorskega sodelovanja in ob sodelovanju strokovnjakov.

Zato smo v CER pripravili nabor ključnih terminov, ki vam bodo olajšali zeleno preobprabo - pripravo trajnostnih in podnebnih strategij, trajnostnih poročil in pridobitev certifikata Green Star. 


OSNOVNI POJMI ZA PODNEBNO UKREPANJE

 

BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB

Blaženje podnebnih sprememb predstavlja vse ukrepe, ki jih izvajajo podjetja in organizacije, ki prispevajo k zniževanju vpliva podnebnih sprememb. Ti ukrepi so lahko različni, primarno pa so vezani na zniževanje emisij toplogrednih plinov kot glavnega krivca za nastanek podnebnih sprememb.

Nadaljnje branje: Evropska agencija za okolje
 

PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM

 
Prilagajanje podnebnim spremembam predstavlja sklop ukrepov in politik za načrtno zmanjševanje ranljivosti ter povečevanje odpornosti proti zaznanim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb. Učinkovito odzivanje prispeva k večji varnosti in blaginji ljudi, zaščiti narave ter bolj trajnostnemu gospodarstvu.

Nadaljnje branje: gov.si
 

OGLJIČNA NEVTRALNOST

Ogljična nevtralnost predstavlja neto ničelne (net-zero) emisije ogljika oziroma toplogrednih plinov na bazi ogljika, kot sta ogljikov dioksid in metan (CO2 in CH4).

Ogljična nevtralnost je dosežena, ko je vsaka tona ogljika, izpuščenega v ozračje zaradi človeške aktivnosti, kompenzirana z enako količino absorbiranega ogljika preko ogljičnih ponorov.

Na ravni podjetja pa lahko na ogljično nevtralnost gledamo tudi tako, da so ogljične emisije, ki jih podjetje proizvede, nevtralizirane z ekvivalentom emisij, ki jih podjetje odstrani iz ozračja preko različnih aktivnosti (skladiščenje ogljika, investiranje v projekte za izravnavo emisij ...).

Nadaljnje branje: Evropski parlament
 

PODNEBNA NEVTRALNOST

 
PEU si prizadeva, da bi do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, tj. gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov. Ta cilj je skladen z zavezo EU glede globalnih podnebnih ukrepov v okviru Pariškega sporazuma.

Besedna zveza neto ničelne emisije pomeni uravnoteženost med izpusti toplogrednih plinov in ponori teh plinov.

Od besedne zveze ogljična nevtralnost se podnebna nevtralnost razlikuje v obsegu toplogrednih plinov, ki jih zajema. Podnebna nevtralnost poleg vseh toplogrednih plinov na bazi ogljika zajema tudi vse ostale, kot je dušikov dioksid (NO2).

Nadaljnje branje: Podnebna nevtralnost
 


PODNEBNA TVEGANJA


AKUTNA FIZIČNA TVEGANJA

Povezana so s sorazmerno kratkoročnimi podnebnimi dogodki, (npr. povišana pogostost in posledice ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so cikloni, tornadi, poplave, povišana verjetnost in posledice gozdnih požarov itd.).

Akutna fizična tveganja so odvisna od narave posla, lokacije infrastrukture in ostalih sredstev v lasti podjetja, dobavne verige. Kjub temu pa bodo vsa podjetja najverjetneje soočena z določenimi nevarnostmi, ki jih prinaša pospeševanje podnebnih sprememb.

Nadaljnje branje: Fizična tveganja podnebnih sprememb


KRONIČNA FIZIČNA TVEGANJA

Povezana so z dolgoročnimi učinki podnebnih vzorcev, kot so ekstremne vročine, ekstremna vremenska nihanja ali dvig morske gladine.

Ekstremna vročina znatno poviša tveganje za nastanek požarov, kar lahko ogrozi ključno infrastrukturo, raziskave pa kažejo opazno znižanje produktivnosti zaposlenih pri ekstremni vročini.

Nadaljnje branje: Fizična tveganja podnebnih sprememb
 

REGULATORNA TVEGANJA

Tveganja za podjetja kot posledico odziva držav na podnebne spremembe z zaostrenjem zakonodaje, kot so novi predpisi za povečanje standardov energetske učinkovitosti, omejevanje ponudbe ali porabe virov, vzpostavitev cene ogljika.

Nadaljnje branje: McKinsey
 

TEHNOLOŠKA TVEGANJA

Tveganja, da bodo nove tehnologije omogočile zamenjavo obstoječih izdelkov in storitev z energetsko učinkovitejšimi ter z nižjim ogljičnim odtisom. Tehnološka tveganja lahko vplivajo na povečanje investicij v raziskave in razvoj ter na zmanjšanje povpraševanja po obstoječih izdelkih.

Nadaljnje branje: McKinsey


TRŽNA TVEGANJA

Tveganja za zmanjšano povpraševanje po obstoječih izdelkih, ker zeleni izdelki postajajo vse bolj privlačni; tveganja zaradi negotovosti na trgu in povečanih stroškov surovin in proizvodnje.

Nadaljnje branje: McKinsey


TVEGANJE UGLEDA

Gre za tveganje nastanka izgube vrednosti blagovne znamke zaradi negativne podobe podjetja, ki je posledica prenizke aktivnosti podnebnega ukrepanja oziroma nepripravljenosti na prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Nadaljnje branje: McKinsey


PRAVNA TVEGANJA

Nastanejo, ko ljudje ali podjetja iščejo finančno nadomestilo oz. uveljavljajo tožbe za kakršno koli izgubo, ki so jo utrpeli zaradi katerih koli tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Pravna tveganja lahko doletijo podjetja, ki ne naslavljajo tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, oziroma ne zmanjšujejo svojega vpliva na družbo in okolje.

Nadaljnje branje: McKinsey
 

 


STRATEGIJE, ZELENA NAROČILA, KOMUNICIRANJE


DIGITALNA STRATEGIJA

Digitalna strategija je pomemben sestavni del poslovne strategije in temelji na digitalnih tehnologijah za izboljšanje poslovne uspešnosti.

Nadaljnje branje: BCG


STRATEGIJA PODNEBNEGA UKREPANJA

Podjetje lahko svojo trajnostno strategijo poslovanja nadgradi s strategijo podnebnega ukrepanja, in sicer z ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje podnebnih sprememb - dekarbonizacija.

Nadaljnje branje: Center for Climate and Energy Solutions


TRAJNOSTNA POSLOVNA STRATEGIJA

Trajnostna poslovna strategija je niz izvedljivih korakov, ki jih podjetje sprejme za izboljšanje vpliva na skupnost in okolje.

Nadaljnje branje: Corporate Citizenship


TRAJNOSTNO POROČILO

Trajnostno poročilo in njegovo komuniciranje sta priložnost za kreiranje dodane vrednosti podjetja oziroma organizacije in pomemben del trajnostnega razvoja podjetja. Vključuje informacije o vodenju podjetja in upravljanju družbenih in okoljskih izzivov. Trajnostna poročila omogočajo uvid v nefinančne kazalnike podjetij investitorjem, civilni družbi, potrošnikom, politiki in ostalim deležnikom.

Organizacija, ki se vede družbeno in okoljsko odgovorno ter o tem poroča, ima lahko od tega veliko koristi: sposobnost večje pritegnitve kapitala, poslovnih partnerjev, kupcev in ohranjanja stikov z oblikovalci politike ter drugimi dejavniki odločanja v družbi.

Nadaljnje branje: Zelena Slovenija


BIOTSKA RAZNOVRSTNOST

Pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so, in vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst ter med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. Zdravi ekosistemi in biotska raznolikost so bistvenega pomena za dolgoročno dobrobit družbe in trajnostno poslovanje podjetij. Varovanje biotske raznolikosti direktno pripomore k zmanjšanju emisij s shranjevanjem in fiksiranjem ogljika (ponori).

Ogrožanje biotske raznolikosti se pogosto skriva v dobavnih verigah. Gospodarstvo povzroča za biotsko raznovrstnost veliko škodljivih učinkov, vendar pa je lahko zasebni sektor tudi del rešitve. S svojimi viri in vplivi lahko oblikuje priložnosti za ustvarjanje inovativnih rešitev in učinkovito pripomore k ohranjanju narave.       

Nadaljnje branje: EU taksonomija


ZELENA NAROČILA

Naročila blaga, storitev ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.

Nadaljnje branje: Uredba o zelenem javnem naročanju


ZELENO ZAVAJANJE - GREENWASHING

Komuniciranje zavajajočih informacij o okolju prijaznih izdelkih oz. trajnostnem poslovanju. Gre za zavajanje podjetja, da je okoljsko ozaveščeno, dejansko pa si ne prizadeva za trajnostni razvoj. Podjetje porabi več časa in denarja za oglaševanje, da je okolju prijazno, kot za dejansko zmanjšanje vpliva na okolje.

Nadaljnje branje: Greenwashing




OKOLJSKI ODTIS


CELOSTNO VREDNOTENJE OKOLJSKIH VPLIVOV (LCA)

LCA (ang. Life Cycle Assessment) je mednarodno standardizirana metodologija (ISO 14040). Orodje asistira pri kvantifikaciji vplivov na okolje, povezanih z blagom in storitvami, okoljskih koristi, in odkriva področja za doseganje izboljšav ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla izdelka.

Nadaljnje branje: Evropska komisija


GHG PROTOCOL

Protokol GHG je najbolj pogosto uporabljeno orodje za izmero ogljičnega odtisa podjetja. Protokol predstavlja celostno in standardizirano ogrodje za merjenje in upravljanje emisij toplogrednih plinov tako za zasebni kot javni sektor. Pokriva operativni del organizacij in tudi verige vrednosti ter dobavne verige.

Nadaljnje branje: Greenhouse Gas Protocol


EMISIJSKI FAKTOR

Faktor emisij je reprezentativna vrednost, ki združuje količino onesnaževala, izpuščenega v ozračje, z dejavnostjo, povezano z izpustom tega onesnaževala. Ti faktorji so običajno izraženi kot masa onesnaževala, deljena z enoto mase, prostornine, razdalje ali trajanja dejavnosti, ki oddaja onesnaževalo (npr. kilogrami izpuščenih delcev na megagram zgorelega premoga).

Nadaljnje branje: United Stated Environmental Protection Agency


OBSEG 1

Predstavlja neposredne emisije, ki so posledica lastne porabe energentov in uporabe službenih vozil ter tudi porabe kurilnega olja, zemeljskega plina, premoga, pogonskih goriv (bencin, plinsko olje) in ubežnih izpustov, npr. iz hladilnih in gasilnih naprav.

Nadaljnje branje: Plan A Academy


OBSEG 2

Predstavlja posredne emisije: poraba električne energije za potrebe poslovanja podjetja in daljinsko ogrevanje, daljinsko hlajenje in para.

Nadaljnje branje: Plan A Academy


OBSEG 3

Predstavlja ostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja in zaposlenih, kot so aktivnosti v dobavni verigi, službena potovanja z najetimi vozili, letali, poslane in prejete pošiljke, prihodi delavcev na delo, upravljanje odpadkov, uporaba izdelkov ali storitev organizacije itd.

Nadaljnje branje: Plan A Academy


OGLJIČNI ODTIS

Ogljični odtis (ang. »carbon footprint«) je seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, država, dogodek, proizvod ali storitev.

Določitev ogljičnega odtisa, ki ga izražamo v tonah CO2 (pri neposrednih izpustih CO2) oziroma v tonah CO2 ekvivalenta (kadar upoštevamo izpuste vseh toplogrednih plinov), pomeni družbeno odgovornost posameznika ali organizacije in je lahko prvi korak pri načrtovanju zmanjševanja emisij v okolju.

Nadaljnje branje: trajnostnaenergija.si


OGLJIČNI PONORI

Ogljični ponori vključujejo proces zajemanja in skladiščenja ogljikovega dioksida za daljši čas. Ponori so naravnega izvora in predstavljajo vsrkavanje ogljičnega dioksida preko kemičnih in bioloških procesov tako rastlinja kot tudi oceanov.

Nadaljnje branje: Delo


SCIENCE-BASED TARGETS

Podjetja z najboljšimi praksami zmanjševanja emisij toplogrednih plinov svoje cilje postavljajo na znanstveni osnovi Science-Based Targets Initiative (SBTi).

Da so cilji na „znanstveni osnovi“, se šteje, če so postavljeni v skladu s tem, za kar zadnje znanstvene raziskave štejejo, da je potrebno za izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma, in sicer omejevanje globalnega segrevanja na precej pod 2 °C oz. 1.5 °C nad predindustrijsko ravnjo.

Nadaljnje branje: Science-Based Targets


UBEŽNE EMISIJE

Ubežna emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi puščanja odvodnikov odpadnih plinov ali netesnosti opreme za zajemanje odpadnih plinov v napravi (npr. hladilni plini, plini v toplotnih črpalkah, agenti v gradbenih penah, solventih, aerosolih in gasilnih aparatih).

Vir: Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje

Nadaljnje branje: Climate Chance




OKVIRI ZA TRAJNOSTNO POROČANJE


CDP

CDP je neprofitna dobrodelna ustanova, ki vodi globalni sistem za  razkrivanje informacij o vplivu podjetij in mest na okolje.
Svetovno gospodarstvo gleda na CDP kot na zlati standard okoljskega poročanja z najbogatejšim in najbolj izčrpnim naborom podatkov o dejavnostih podjetij in mest.
V zadnjih 20 letih so ustvarili sistem, ki je spodbudil vključenost deležnikov pri okoljskih vprašanjih po vsem svetu.

Nadaljnje branje: CDP


CDSB

CDSB je mednarodni konzorcij poslovnih in okoljskih nevladnih organizacij. Zavezan je k napredovanju in usklajevanju globalnega glavnega modela poročanja podjetij, da bi naravni kapital izenačili s finančnim kapitalom.

Podjetjem nudi okvir za poročanje okoljskih informacij z enako strogostjo kot finančne informacije. Tako vlagateljem zagotovi okoljske informacije, ki so koristne za odločitev, prek glavnega poročila podjetja, kar izboljša učinkovito razporeditev kapitala. Regulatorji imajo tudi koristi od materialov, pripravljenih za skladnost.

Nadaljnje branje: Climate Disclosure Standards Board
 

ESG

ESG je kratica za okoljske, socialne in upravljalne kriterije pri aktivnostih podjetja ali organizacije. Ti kriteriji predstavljajo set standardov, ki jih trajnostno naravnani investitorji uporabljajo za evalvacije potencialnih investicij.

Okoljski kriterij predstavlja odnos podjetja do okolja. Socialni vidik predstavlja upravljanje podjetja z zaposlenimi, dobavitelji, strankami in širše skupnostmi, v katerih operira. Upravljalni kriterij pa pokriva vodenje podjetja, plače vodstvenih delavcev, revizije, notranje kontrole in pravice delničarjev.

Nadaljnje branje: Investopedia
 

SDG

SDG je kratica za Sustainable Development Goals – tj. cilje trajnostnega razvoja.
Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja.

Nadaljnje branje: Združeni narodi


TCFD

The Task Force on Climate-Related Financial Disclosures (TCFD) – projektna skupina za finančna razkritja, povezana s podnebjem. Združuje 32 članov. Ustanovljena je bila leta 2015 s ciljem razviti niz prostovoljnih razkritij finančnih tveganj, povezanih s podnebjem.

Z doslednim in zanesljivim razkritjem podjetij, ki se soočajo s tveganji, povezanimi s podnebjem, bodo udeleženci na trgih vseh vrst bolje pripravljeni ocenjevati in obvladovati tveganja in priložnosti.

Nadaljnje branje: Task Force on Climate-related Financial Disclosures




KROŽNO GOSPODARSTVO


DELITVENA EKONOMIJA

Ponuja materialno dobrino kot storitev (najem, popravilo, izposoja, izmenjava).
Termin se dosledno pojavlja pri predstavitvi novega pojma, ki namesto doslejšnjega načina potrošnje uveljavlja nov pristop, v katerem več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, hišne pripomočke, orodja, prostore, zemljo itd. Vsem tem oblikam je skupno to, da dajejo prednost dostopnosti pred lastništvom.

Nadaljnje branje: ZRC SAZU


KROŽNO GOSPODARSTVO

Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov ter izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.
S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiali, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdržijo v obtoku.

Nadaljnje branje: Evropski parlament


STRATEGIJE KROŽNEGA POSLOVANJA

 
Zmanjša se količina uporabljenih materialov ali emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri izdelavi proizvodov ali opravljanju storitev.
V praksi se to izrazi v modelih souporabe in najema, implementaciji lahkih materialov, večnamenskih proizvodih ali stavbah, energetski učinkovitosti, digitalizaciji.
 
 
Uporaba virov je optimizirana, saj se življenjska doba blaga podaljšuje preko trpežne zasnove, boljših materialov in servisnih modelov, kot sta popravilo in ponovna izdelava.
V praksi se to izrazi v uporabi trpežnih materialov, modularni gradnji in oblikovanju proizvodov za demontažo, popravilo, obnovo, renoviranje ter preoblikovanje.
 
 
Fosilna goriva, onesnaževala in strupene snovi se nadomestijo z obnovljivimi viri in materiali, ki niso toksični.
V praksi se to izrazi v regenerativni uporabi materialov, obnovljivih virih energije, regenerativnem kmetijstvu.
 
 
Ponovna uporaba materialov ali izdelkov ob koncu življenjske dobe optimizira krožni tok virov preko izboljšanega zbiranja in predelave materialov ter z ustvarjanjem vrednosti v vsaki stopnji ponovne uporabe.
V praksi se to izrazi v oblikovanju proizvodov za enostavno razstavljanje, recikliranje in pretvorbo odpadkov v energijo.

Nadaljnje branje: Circularity Gap Report
 
Ponuja neotipljive dobrine kot storitev (patenti, znamke, programska oprema, medijski formati, upravljanje podatkov), ki ponujajo dodano vrednost, uporabljajoč manj fizičnih virov.