NOVICE




11.03.2019    |    GreenTech, CER, Dogodki

Prvi Zeleni zajtrk za povezovanje v dobro vseh

»Ko govorimo o zniževanju ogljičnega odtisa, se sodelovanje splača, nesodelovanje pa plača!«
Na prvem zajtrku »GreenTechInnovation« CER je več kot sto vodilnih gospodarstvenikov izmenjevalo dobre rešitve in poglede na danes verjetno najpomembnejši izziv družbe, države in podjetij.





Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) je v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana (v okviru projekta Urban-E) gostil prvi Zeleni zajtrk »GreenTech Innovation«. Dogodek je potekal 8. marca 2019 v Hotelu Union v Ljubljani.


Video utrinki z dogodka.

Namen dogodka je bil povezati ključne deležnike, ki bodo v prihodnje odgovorni za doseganje podnebnih ciljev, kot jih narekuje EU. Njihova izpolnitev bo ključna, če bo Slovenija želela preprečiti visoke kazni Evropske unije zaradi nedoseganja zastavljenih ciljev v prihodnjih letih.

Pri izvedbi dogodka smo se trudili, da bi pustili čim manjši ogljični odtis.

Sklepne misli zajtrka so bile: »Čas za ločeno in razdvojeno sodelovanje je minil. Čas je za sodelovanje.«



Mag. Rok Vodnik, predsednik Sveta zavoda CER in član uprave Petrol d. d. je uvodoma poudaril, da se podnebnih sprememb vsi že dobro zavedamo, kljub temu pa nas čaka še nekaj dela na tem področju. Poudaril je, da so CER ustanovila štiri podjetja, zdaj pa jih je vključenih že skoraj 30.


»Danes ni več vprašanje, ali moramo stremeti k obnovljivim virom energije, zavedanje že obstaja. Vprašanje pa je, kako hitro in na kakšen način bomo do teh ciljev prišli. Šele s povezovanjem vseh deležnikov, od države in mest do širše družbe, bomo uspešni. Slovenijo moramo namreč pozicionirati kot referenčno državo, po kateri se bodo zgledovali v tujini, ko bo govora o razvoju zelenih tehnologij, zelenih investicij in zelenega gospodarstva.


CER deluje povezovalno na področju promocije energetsko učinkovitih rešitev in zelene tehnologije. Z aktivnim delovanjem naših članov v sekcijah trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja in nepremičnine ter inovativna energetika bomo do junija 2019 pripravili predstavitev predlogov konkretnih rešitev na področju davkov, spodbud in zakonodajnih rešitev.«



Mag. Rok Vodnik, predsednik Sveta zavoda CER in član uprave Petrol d.d.

Udeležence je pozdravila tudi izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar. Poudarila je poslanstvo Centra energetsko učinkovitih rešitev, ki se skriva v povečevanju energetske učinkovitosti z namenom pospeševanja zelenega gospodarstva s sodelovanjem gospodarstva in drugih deležnikov:

»V ospredje moramo postaviti človeka, kakovost bivanja in varovanje okolja. Tukaj moramo poiskati način, kako to doseči. Potrebujemo torej merljive ukrepe, ki bodo ključne akterje, odločevalce, podjetja, organizacije in posameznike spodbudili k sodelovanju. Sodelovanje se splača, nesodelovanje se plača, brez skupnega pristopa vseh deležnikov ciljev, h katerim se je država zavezala, ne bomo dosegli.«


 Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER

V uvodni predstavitvi je v imenu evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc vidike EU predstavil
Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke.


Udeležence je pozval k razmišljanju, saj se stroški, ki so posledica podnebnih sprememb, iz dneva v dan večajo. Opozoril je, da bo strategija EU 2050 od držav zahtevala, da postanemo ogljično nevtralna družba, ta scenarij pa zahteva povezovanje mnogih sektorjev, od energije, prometa, kmetijstva, gradbeništva in industrije.


Razogljičenje je priložnost za sodelovanje vseh, podjetij in državljanov. Pri prometu imamo na primer več načinov, kako priti do cilja in na posameznikih je odločitev, kakšen prevoz ali goriva bodo uporabili. Komisija EU je ob tem že sprejela akcijski načrt za infrastrukturo in bolj učinkovita vozila – direktivo o čistih vozilih, ki javnim podjetjem in državam narekuje, da vse nove nakupe usmerijo v brezogljična vozila. Poleg tega predlog večletnega finančnega okvirja EU načrtuje 25 % vseh sredstev za razogljičenje in 60 % investicij na področju prometa za razogljičenje.


Razogljičenje in zelene tehnologije s spodbujanjem medsektorskega sodelovanja predstavljajo prihodnost, saj bomo le tako dosegli brezogljično družbo.


Omenil je še paradoks, ki otežuje delovanje politike: mladi protestirajo za večjo skrb za okolje, po drugi strani pa drugje protestirajo zaradi dviga cen bencina, četudi iz okoljskih razlogov.


Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc, Evropska komisija

Predstavitev dobrih praks – vpliv zelenih inovacij na gospodarstvo in lokalne skupnosti


Dogodek je v nadaljevanju obogatila predstavitev primerov dobre prakse, ki so jih predstavili strokovnjaki iz družb BTC, PETROL, SID in MOL. Te so nastale s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev ter praviloma s sofinanciranjem iz Evropskih sredstev.


Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v družbi Petrol d .d., je predstavil celovite rešitve energetske oskrbe in mobilnosti za mesta, ki jih razvijajo v družbi Petrol, s katerimi so v zadnjih 10 letih dosegli širšo mednarodno prisotnost kot s klasično dejavnostjo (JVE, Avstrija, Švica, Italija …). V Petrolu ocenjujejo, da so v teh letih dosegli 39.240 kWh prihranka energije, zmanjšali izpust CO2 za 37.715 t in bodo do leta 2022 skupno investirali 260 mio. v zelene rešitve.


Predstavil je tudi mednarodne projekte in poudaril, da je vloga spodbud pomembna, saj pospešijo izvedbo projektov in povezujejo deležnike ter imajo multiplikativne učinke. Kot primer konkretnih rešitev in mednarodnega sodelovanja je predstavil projekt Urban-e, ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt je namenjen razvoju polnilne infrastrukture na Hrvaškem, Slovaškem, v Sloveniji (isti dan je potekala otvoritev novega vozlišča za hitro polnjenje vozil (na Petrolovem bencinskem servisu na Viču v Ljubljani), tudi do 112kW polnjenje električnih vozil. Projekt predvideva uvedbo 144 AC in 23 DC polnilnih postaj, intermodalnost in inovativne zelene mobilne storitve (e‑taksi, izmenjava e‑avtomobilov, e‑shuttle, e‑logistika) v mestnih vozliščih v Ljubljani, Bratislavi in Zagrebu vzdolž TEN‑T jedrnih koridorjev.


Za zaključek je poudaril pomembno vlogo digitalizacije pri izvajanju projektov podnebnih ciljev ter pozval vse udeležene gospodarstvenike, da »skupaj razvijamo tehnologijo in tako širimo slovensko gospodarstvo v tujino«.

Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije, Petrol d.d.


Zelene investicije – dobre prakse in nove poslovne priložnosti s konkretnimi učinki v družbi BTC d. d. – je predstavil mag. Janez Povše, direktor enote za energetski management in tehnične zadeve, BTC d. d.

Z digitalizacijo energetskega managementa in vzpostavitvijo 850 merilnih mest na sistemih za spremljanje energetske porabe je družba BTC d. d. omogočila odzivni čas, orodje za analizo ukrepov za učinkovito rabo energije. Rezultat? Pred vpeljavo sistema so pričakovali porast porabe za 15 kWh zaradi gradnje nepremičnin (npr. Kristalne palače). Z optimizacijo jim je uspelo kljub novogradnjam še zmanjšati porabo na 29 mio. kWh.

Da se »sodelovanje splača,« je Povše prikazal na konkretnih primerih sodelovanja s partnerji. S podjetjem Aquafil so razvili projekt uporabe presežne, odpadne toplote iz Aquafila za ogrevanje vodnega mesta Atlantis. Izračunali so, da je prihranek CO2 enak učinku trimesečne vožnje 1.210 avtomobilov 25 km/dan.

Izpostavil je še projekt NEDO, ki je eden najbolj inovativnih energetskih projektov na svetu, ki poteka v sodelovanju z Japonci in družbo Eles.

mag. Janez Povše, direktor enote za energetski management in tehnične zadeve


Okrogla miza z razpravo - Kaj potrebujemo za hitrejši razvoj zelenega gospodarstva?

Okrogla miza se je nato začela z diskusijo o tem, da je za hitrejši razvoj zelenega gospodarstva potrebno širjenje ambicij za doseganje ciljev. Mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor RS, je povedala, da ministrstvo pripravlja in izvaja različne ukrepe za spodbujanje doseganja ciljev zelenega gospodarstva:


»MOP pripravlja vrsto dogodkov in delavnic, povezanih z ukrepi in strategijami za razvoj zelenega gospodarstva. Ob tem sledimo strategijam Evropske unije in pripravljamo strateški dokument s cilji, ki jih bo treba doseči do leta 2050. Ti cilji poudarjajo nujnost sodelovanja vseh deležnikov, predvsem vlade, in predlagajo enako usmeritev za vsa ministrstva.«


Direktorica Direktorata za okolje je v nadaljevanju poudarila, da je v naslednjih dveh letih glavni namen spremeniti življenjski slog vsakega posameznika tako, da bo bolj vpleten v krožno in inovativno razmišljanje.


»Za hitrejši razvoj zelenega gospodarstva se je namreč treba marsičemu odpovedati, razmišljati o vrsti prevoznega sredstva, širiti krožno gospodarstvo in imeti dolgoročno vizijo zelenega gospodarstva.«




Mag. Hinko Šolinc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo RS je poudaril, da je sodelovanje z državo nujno, saj so ukrepi za razvoj zelenega gospodarstva medsebojno prepleteni.

»Tako strategija do leta 2050 kot tudi nacionalni podnebni načrt morata biti usklajena in javno obravnavana.«


Poudaril je nujnost usmeritev za vsaj 10 let vnaprej, saj morajo imeti vsi sektorji čas za prilagoditev. Z vidika finančnih ukrepov je izpostavil primera trošarine pri elektrarni za samooskrbo in trošarine za uporabo plina, ki se zmanjšujeta.



Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor RS
Mag. Hinko Šolinc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, RS


Mag. Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law, je izpostavila primer državljanov Nizozemske, ki so se s tožbo zoperstavili državi zaradi nezadostnega sprejetja ukrepov za zmanjševanje izpustov CO2. Pritožbeno sodišče je maja lani pritrdilo odločitvi okrožnega sodišča, ki je ugotovilo, da ima Nizozemska v skladu z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic obveznost zmanjšanja emisij in da ni sprejela dovolj ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 (v primerjavi z letom 1990). Sodišče je državi naložilo, naj do leta 2020 zmanjša izpuste emisij za 25 odstotkov ne glede na to, da evropska zakonodaja nalaga samo 20 odstotno zmanjšanje.

Staničeva meni, da se podobna zgodba v Sloveniji ne bo zgodila, bi pa moral biti zakonodajni predlog ambicioznejši.
»Zastavljenih okoljsko energetskih ciljev verjetno ne bomo dosegli do leta 2020. Trenutno je v teku 6 postopkov proti državam, ki ne dosegajo ciljev za razvoj zelenega gospodarstva. Zaradi visokih predpisanih kazni s strani Evropske unije bodo države zagotovo postale bolj pazljive.«

Opozorila je na prakso v tujini, kjer gospodarstvo danes sodeluje pri pripravi zakonodajnih rešitev. Prej so čakali zakonodajo in se odzivali nanjo s pomočjo odvetniških pisarn, zdaj pa so aktivni deležniki ob pripravi.


Mag. Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law

Igor Verstovšek, solastnik in prokurist podjetja Cosylab verjame, da je treba preizkusiti več načinov za doseganje ciljev, saj so strategije splošno zastavljene, zato naj bi se aktivnosti izvajale v obliki dolgoročnih projektov, raziskav in s sodelovanjem z znanostjo.

»Poudaril je, da tudi v podjetju delujejo zelo trajnostno in zeleno. Iščejo zaposlene za daljši čas. Zaradi okoljske naravnanosti so zanimivi tudi tujcem. Ugotavlja, da ni veliko podjetij, ki bi oglase za delo pisala tudi v angleščini. Izziv za tehnološko napredna in t. i. zelena podjetja je privabiti nazaj naše strokovnjake, ki so odšli v tujino, pa tudi privabiti sposobne ljudi iz tujine.

Miha Valentinčič, direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v družbi Petrol d. d je mnenja, da glede doseganja ciljev ne smemo govoriti samo o državi, ampak tudi o gospodarstvu. Po njegovih besedah se moramo kot državljani bolj zavedati, da se odločitve sprejemajo tudi v Bruslju, zato je treba sodelovati z državo že v fazi nastajanja tamkajšnjih politik, pri implementaciji direktiv pa bi lahko bili večkrat bolj spretni:

»Gospodarstvo in država bi lahko naredila več tudi s korektivnimi ukrepi, s pogovori in usklajevanji, odprtimi razpravami in hitrim reševanjem problemov.«

Igor Verstovšek, solastnik in prokurist podjetja Cosylab

Blaž Pongračič, član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc, je menil, da je Slovenija sposobna narediti preboj v zelenem gospodarstvu v naslednjih dveh letih, vendar se mora za to odločiti država. V Sloveniji je namreč že veliko podjetij, ki se resno ukvarjajo z razogljičenjem.

Okrogla miza, ki jo je vodil Žiga Čebulj, poslovni svetovalec na področju inoviranja in digitalizacije poslovnih modelov (tudi na področju zelenih tehnologij), se je zaključila z vprašanjem, katere ukrepe za bolj zeleno gospodarstvo izvajajo govorci v zasebnem življenju.

Vsi govorci so delili podobne izkušnje: ločujejo odpadke, uporabljajo javni potniški promet in se vozijo z električnim vozilom.

So pa enotni, da je ključno, da pozitivna sporočila prenašamo na naslednje generacije, svoje otroke.

Žiga Čebulj, poslovni svetovalec, ki se ukvarja z inoviranjem in digitalizacijo poslovnih modelov, tudi na področju zelenih tehnologij



Sklepni del zajtrka sta bili predstavitvi zelenih nagrajenih projektov

Energetska obnova Ljubljane EOL1
Nagrada »Best energy service award 2019« v kategoriji javnih stavb na »Invest forumu« v Bruslju

Alenka Loose, energetska upravljavka iz Mestne občine Ljubljana in mag. Jože Torkar, direktor Energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju, Petrol d. d., sta v predstavitvi nagrajenega projekta energetske prenove v javno zasebnem partnerstvu (konzorcij treh partnerjev: Mestna občina Ljubljana, Petrol d. d. in Reslata d. o. o.) izpostavila, da Ljubljana postaja pametno in zeleno mesto.

Pojasnila sta, da je bil proces prenove resnično dolg. Za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva v javno zasebnem partnerstvu je bilo potrebnega veliko usklajevanja z ministrstvi. Mesto je s tem projektom pridobilo energetsko prenovljene stavbe, zmanjšano porabo energentov, toplotne črpalke voda/voda in povečan delež obnovljivih virov energije. Pomemben vidik projekta je, da se zasebni energetski partner izplača iz prihrankov (najdlje za 15 let), ki jih garantira vnaprej.

Mag. Jože Torkar / Petrol, Alenka Loose / Mestna občina Ljubljana

Zelena obveznica SID banke
Uroš Ačko, direktor oddelka za zakladništvo, SID banka d. d., je poudaril, da so lani uspešno lansirali zeleno obveznico v obsegu 75 mio. EUR sredstev, pri čemer je bil cilj privabiti investitorje, ki se prej niso zanimali za Slovenijo. Dobili so rekordno nizko obrestno, povpraševanje je bilo zelo veliko. Trg zelenih obveznic se bliža obsegu 1 trilijona evrov, zato se ostale države pogovarjajo o koordiniranih aktivnostih. Za izdajo prve zelene obveznice v Sloveniji so prejeli »Certificate of Recognition« s strani organizacije Climate Bonds.

Uroš Ačko, SID banka d.d.


Izvedbo dogodka so podprli člani CER: Petrol d.d., BTC d.d., Eles d.o.o., Renault Nissan Sovenija d.o.o.


V okviru projekta Urban-E je 8. marca ob 15. uri potekala tudi otvoritev dveh novih električnih polnilnic, in sicer na Petrolovem bencinskem servisu na Tržaški cesti 130 v Ljubljani.



UTRINKI Z DOGODKA

Fotografije: Bor Slana/STA

 Ana Struna Bregar / CER, Blaž Pongračič / Evropska komisija

Žiga Primožič / Petrol, Gregor Korenčan / Renault Nissan Slovenija, Jaka Hrastnik / Petrol,
Slavko Ažman / Porsche Slovenija, Žan Batista / Petrol

Igor Kulašič / Siemens, Mag. Jože Torkar / Petrol, Gorazd Ažman / Eles

Marko Žehelj / BTC, Mirko Marinič / Resalta






Mag. Žiga Čebulj, Anton Papež / Internerego

Uroš Salobir / Eles, Ana Struna Bregar / CER, Vanja Žižmond / Povem.si

Danijel Vuk / Termo Shop, Slavko Ažman / Porsche Slovenija, Uroš Dolenc / BMW Gorup
Ana Struna Bregar / CER, Zdravka Zalar / Smarits
























ZADNJE NOVICE

SORODNE NOVICE