NOVICE




19.02.2019    |    CER, Kolumna

Sodišča so nova frontna črta boja s podnebnimi spremembami

Avtor: Mag. Ana Stanič, angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law
Avtorica kolumne, mag. Ana Stanič bo gostja omizja 1. Zelenega zajtrka "GreenTech Innovation", 8. marca 2019.







Po več letih politične apatije smo danes priča konkretnim korakom, ki naslavljajo podnebne spremembe in trajnostno ekonomijo. Letos se je prvič zgodilo, da so člani Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu podnebne spremembe uvrstili na vrh seznama tveganj za svetovno gospodarstvo. V lanskem letu so stranke zelenih, katerih glavna cilja sta povečanje uporabe obnovljivih virov in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, v državah, kot so Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, precej okrepile svoje članstvo.

Ampak glavna razloga za preobrat vidim v spremembi pristopa finančnega in zavarovalniškega sektorja do tveganj, ki so povezana s podnebnimi spremembami, ter v številnih sodnih primerih po svetu, katerih predmet so podnebne spremembe.

Banke, zavarovalnice in mednarodne finančne institucije dramatično spreminjajo svoj pristop k financiranju energetskih projektov. Tako je na primer Nizozemska banka ING na plinski konferenci v Londonu novembra lani pojasnila, da je na podlagi Pariškega sporazuma izračunala svoje obveznosti glede emisij toplogrednih plinov, in da bo prilagodila svoj pristop k financiranju energetskih projektov, da bi zagotovila izpolnitev teh obveznosti. Podobne izjave so v zadnjih mesecih podale Citibank in številne druge banke.

V praksi to pomeni, da bo v prihodnosti zelo težko, če ne celo nemogoče, pridobiti sredstva za projekte, povezane s premogom, ne glede na politično podporo, ki jo lahko imajo takšni projekti na lokalni ali nacionalni ravni. Prav tako bo težje zagotoviti sredstva za projekte na področju plina in nafte. To je ključni faktor, ki bo vplival na uspešnost obstoječih energetskih podjetij in bolj odprl možnosti zelenim podjetjem.

Hkrati pa so sodišča postala nova prva bojna črta na področju podnebnih sprememb in silijo države, da sprejmejo ambicioznejše cilje. V zadnjih nekaj letih se je povečalo število primerov proti državam in energetskim podjetjem glede podnebnih sprememb. Najbolj znan je primer Urgenda, ki so ga proti nizozemski vladi vložili fundacija Urgenda in 900 nizozemskih državljanov. Pritožbeno sodišče je maja lani pritrdilo odločitvi okrožnega sodišča, ki je ugotovilo, da ima Nizozemska v skladu z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic obveznost zmanjšanja emisij, in da ni sprejela dovolj ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020 (v primerjavi z letom 1990). Sodišče je državi naložilo, da do leta 2020 zmanjša izpuste emisij za 25 odstotkov ne glede na to, da evropska zakonodaja nalaga samo 20-odstotno zmanjšanje. Nizozemska vlada je sredi novembra lani naznanila, da bo v začetku leta 2019 objavila napoved izpusta emisij CO2 ter da bo, če bo takšna napoved pokazala, da cilj, ki ga je naložilo sodišče, ne bo dosežen, sprejela nove ukrepe za dosego tega cilja.

Podoben primer je bil pred Sodiščem Evropske unije avgusta lani sprožen proti institucijam Evropske unije glede ciljev na področju podnebnih sprememb, ki so sprejeti za obdobje po letu 2030.
Zelo verjetno je, da bodo sodišča v drugih državah EU sledila pristopu, ki so ga sprejeli na Nizozemskem, saj so bili podobni primeri sproženi tudi drugje. To pomeni, da lahko energetska industrija pričakuje, da bodo ambicioznejši cilji sprejeti veliko prej, kot je bilo pričakovano.

Poleg tega se številna energetska podjetja soočajo s sodnimi postopki proti njim zaradi prispevanja k podnebnim spremembam oziroma neukrepanja za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Sodni postopek, s katerim se ExxonMobil sooča v številnih državah ZDA in v katerem obravnavajo tudi zavajanje delničarjev glede podnebnih sprememb, in postopek, ki ga je pred nemškimi sodišči sprožil perujski kmet proti RWE zaradi njihovega prispevka k taljenju ledenika nad njegovo vasjo, sta zgolj dva primera novih pravnih izzivov, s katerimi se soočajo energetska podjetja.

Naraščajo tudi tveganja, da bo treba energetske projekte v prihodnosti opustiti, saj sodišča in politiki postavljajo vedno bolj ambiciozne cilje v boju s podnebnimi spremembami. Dejstvo, da države še zmeraj zagotavljajo spodbude za projekte, povezane s premogom in fosilnimi gorivi, industriji verjetno ne bo predstavljalo zadostne garacije, da bi lahko nadaljevala s tovrstnimi projekti.

Vse navedeno in dejstvo, da delničarji vse bolj zahtevajo, da jim vodstva energetskih družb predstavijo, kako bodo poslovne modele prilagodili premikajočim se ciljem zmanjševanja emisij CO2, pomeni, da bo leto 2019 za tradicionalna energetska podjetja zagotovo predstavljalo izziv. Hkrati pa zelenim podjetjem prinaša številne nove priložnosti.



Avtorica kolumne, mag. Ana Stanič bo gostja omizja 1. Zelenega zajtrka "GreenTech Innovation", 8. marca 2019.

PROGRAM DOGODKA IN PRIJAVE >