NOVICE




12.03.2020    |    Kolumna

Trajnostno preoblikovanje poslovanja - nova paradigma upravljanja!





Epidemije, podnebne spremembe, izguba biološke raznolikosti, masovne migracije, socialna nepravičnost, gospodarske ovire, trgovinske vojne. Če pogledamo trenutne globalne družbene in gospodarske izzive, moramo začeti razmišljati o prihodnosti naših podjetij enako dosledno, kot smo to počeli po drugi svetovni vojni. Vedno več vodstvenih delavcev v največjih svetovnih podjetjih se sprašuje o samem bistvu poslovne paradigme ‘vrednost podjetja/vrednost za delničarje’, zaradi katere so se vodstva podjetij običajno osredotočala na kratkotrajno dobičkonosnost in nesprejemljive kompromise. Poslovni vodje na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu in tudi drugje po svetu počasi začenjajo spreminjati ta način razmišljanja.

Novo vodstvo, ki prihaja, se dobro zaveda, da je ustvarjanje trajnostnih vrednot in pozitivnega vpliva na družbo prav tako pomembno - če ne še bolj - kot dobičkonosnost. Primer avtomobilske in še mnogih drugih industrij kaže na to, da morajo vsa podjetja prilagoditi svoje poslovne modele ter čim bolj zmanjšati vse negativne vplive in hkrati povečati pozitivne vplive na družbo. Nedavne akademske študije kažejo, da povečan pozitiven vpliv podjetja na družbo izboljša njegove poslovne donose. Vedno več najvišjih vodstvenih delavcev ugotavlja, da trenutne daljnosežne okoljske in družbene spremembe prinašajo nepredvidljiva tveganja in hkrati ustvarjajo nepričakovane poslovne priložnosti.

A kako so lahko evropska podjetja gonilna sila v tem novem svetu?  Najprej je treba poudariti, da je Evropa izumila idejo socialnega tržnega gospodarstva, ki zagotavlja dobro podlago za reševanje paradoksov, kot je na primer neprimerljivost dobička in vzdržnosti, ter s tem ustvarila »ekosocialno« tržno gospodarstvo. Evropska unija mora nadaljevati z razvojem teh idej in zagotoviti, da bo Evropa najbolj vzdržno tržno in poslovno vozlišče na svetu. Poleg političnih okvirov moramo sistematično vključiti vzdržnost v vsa področja poslovnih organizacij.

Namesto ločenega pristopa upravljanja vzdržnosti kot dodatne dejavnosti podjetja potrebujejo celovit pristop namenskega trajnostnega upravljanja, ki ustvarja pozitivne vplive na družbo. Inovativna podjetja ne govorijo več o tem, kaj »bi bilo treba« storiti, ampak namesto tega strateško izboljšujejo svoj trajnostni poslovni potencial in s tem »sposobnost«, da storijo več. Tako prehajajo z moralne vzdržnosti na pristope, ki temeljijo na dejanjih in iskanju rešitev. To vodi v bolj pozitivno idejo vzdržnosti z dodano vrednostjo.

Pri novem načinu razmišljanja o vzdržnosti ne gre več le za izogibanje škodi, ampak predvsem za sistematično ustvarjanje pozitivnega vpliva. Zato ekološke in sociološke teme niso več zgolj obrambni mehanizmi, ampak imajo bolj proaktivno vlogo, kar za podjetja ustvarja nove priložnosti, ne omejitev. To vodi v veliko bolj osredotočeno idejo trajnostnega upravljanja. Podjetja identificirajo realne izzive in pomembne zadeve in ne izgubljajo časa in virov za nebistvena vprašanja ali odnose z javnostmi brez pravega učinka. Nov vodstveni pristop, ki temelji na vrednotah, cilja na optimalno točko vzdržnosti, v okviru katere strategija podjetja in iz nje izpeljani ukrepi sočasno spodbujajo dodano vrednost na področju družbe, ekologije in gospodarstva.

Namesto da bi izbirala med tradicionalnim konceptom finančnega poslovnega izida in morebitnim kompromisom trojnega izida, začnejo podjetja razvijati novo perspektivo. Inovativna podjetja uporabljajo enojni poslovni izid: npr. indeks vzdržnosti, ki temelji na njihovem individualnem namenu in njihovem družbenem vplivu. V okviru takšnega obvladovanja, ki je osredotočeno na nefinančne vplive, ter novih, trajnostnih ključnih kazalnikov uspešnosti, poslovni vodje začenjajo presegati okvire tradicionalnega razmišljanja, ki temelji na kompromisih. Vzdržnost in dobiček si ne nasprotujeta, ampak sta medsebojno odvisna drug od drugega: - zato so tista podjetja, ki iz svojih sistemov upravljanja izključijo vse oblike kompromisov, bolj uspešna.

Nov način razmišljanja trajnostnega upravljanja kaže na to, da vzdržnost ne pomeni perspektive od zunaj navznoter, ampak da dosleden razvoj, ki izvira iz organizacijskega jedra, vodi v poslovne modele in trajnostne inovacije. Osnovna ideja ne sme biti zgolj ta, da bomo naslednjim generacijam zapustili enake priložnosti, ampak da bomo za sedanje in prihodnje generacije ustvarili nove priložnosti in potencial. To je podjetniški odgovor na javno razpravo o vzdržnosti, ki postaja gospodarska nuja za preživetje - kot podjetja in kot ljudje!