NOVICE




10.12.2021    |    Šampioni zelene preobrazbe

Krožno gospodarstvo, prehod na zeleno energijo in razogličenje bodo zaznamovali leto 2022

Avtor: Miha Škrokov
»Nihče ne bo ubežal spremembam zelene transformacije« so bile uvodne besede podpredsednika sveta CER Gregorja Benčine, ki je postavil vsebinske okvirje decembrskega CER-ovega online zelenega zajtrka, kjer so bili v ospredju trendi, ki bodo zaznamovali prihodnje leto in trajnostne dobre prakse Nizozemske, ki velja za eno od držav, ki je naredila največji premik v smeri zelene preobrazbe.


Nizozemska kot primer dobrih praks in udejanjanja trendov na področju trajnostnega razvoja

Ambasador Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, Johan O. Verboom je izpostavil, da krožno gospodarstvo Nizozemski omogoča manjšo odvisnost od uvoza kot tudi prihranke. Nizozemska je postavila krožno gospodarstvo na prioritetno listo na državni ravni in z 85 000 krožnimi iniciativami in 420 000 delovnimi mesti na področju krožnega gospodarstva dokazuje, da gresta trajnost in ekonomska prosperiteta lahko z roko v roki. 

Krožni principi pa se odražajo tudi v drugačnem načinu razmišljanja in pristopih do projektov na ravni države. Primer je državni razpis za projekt gradnje novega viadukta iz materialov / komponent, ki bodo lahko po koncu življenjske dobe infrastrukture ponovno uporabljeni na drugih projektih. 

Johan O. Verboom je izpostavil tri področja, ki bodo zaznamovala prihodnje leto:
  • prehod na zeleno energijo se bo razcvetel v 2022, po dodatnem zagonu na konferenci COP26 in vseh razpoložljivih sredstvih s strani Evropske Unije, namenjenih okrevanju po pandemiji. Pri tem je gospod Verboom opozoril tudi na precej majhno vključenost Slovenije v vetrno energijo. 
  • Krožni pristopi; oblikovanje in razvoj proizvodov na način, da bodo kar se da enostavno reciklirani in ponovno uporabljeni. 
  • Recikliranje mateialov elektronskih proizvodov
Dodana vrednost trajnosti se bo še naprej krepila predvsem na treh področjih: upravljanje s tveganji, nižanje stroškov in rast podjetij

Naša družba ne mora več prezreti kolapsa ekosistemov in škodljivega vpliva na okolje, ki ga ima. »Nova ekonomska paradigma je potrebna in sicer taka, ki bo v ospredje postavila naravo in socialni kapital v podjetjih« so bile besede Danke Oosterhof, vodje programa pri Dutch Sustainble Growth Coalition (DSGC). Raziskava UN Global Compact razkriva, da 73 odstotkov vprašanih izvršnih direktorjev že čuti povečan pritisk za izvajanje trajnostnih ukrepov v naslednjih treh letih. Ena od prednosti podjetij, ki že izvajajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb je tudi privabljanje talentov. 

Trajnost je na dolgi rok profitabilna 

Odgovor je odvisen od časovnice. Na kratek rok trajnost na današnjih trgih trenutno še ni diferenciator za boljše finančne rezultate. Trenutno največja in najhitreje rastoča podjetja so tehnološka podjetja in ne tista, ki imajo v ospredju trajnost. Evropski poslovni voditelji pa pri okrevanju po covidni pandemiji trenutno prioritizirajo digitalizacijo pred trajnostnim razvojem je poudarila Danka Oosterhof. »Gledano na daljši rok pa lahko vztrajno sledenje ESG kriterijem in ciljem podjetje pripelje do izjemnih finančnih rezultatov, še posebej ko so te ukrepi kombinirani s tehnologijo«

Na poslovanje podjetij v 2022 bodo vplivala regulatorna, fizična, tržna in pravna tveganja

Podnebne spremembe so ekstencialna grožnja vse več ljudem po svetu. Posledično se spreminja tudi zakonodaja. Na EU ravni lahko pričakujemo zakonodajni »tsunami«, kjer se bo le v naslednjem letu spremenilo kar 50 okoljskih zakonov, pravi Petra Kandus iz CER. Regulatorna tveganja tako lahko pomembno vplivajo na potrebo po spremembi pri podjetjih. 
Podjetja, vključena v mednarodno poslovanje vse bolj čutijo tudi fizična tveganja v obliki posledic podnebnih sprememb v svojih dobavnih verigah. Dobavne verige so tudi ključni viri ogljičnih emisij pri velikih multinacionalkah, kar predstavlja tudi tržna tveganja za taka podjetja, ki morajo prilagoditi poslovna sodelovanja z bolj odgovornimi dobavitelji, še poudari Petra Kandus. 

Vse večji pritisk postajajo tudi pravna tveganja. Skupnosti, države, nevladne organizacije in tudi zaposleni izvajajo pritisk na podjetja, da predstavijo konkretne blažitvene ukrepe za podnebne spremembe. Ob neupoštevanju lahko v zadnjem času opazimo vse več tožb s strani deležnikov proti podjetjem s slabimi podnebnimi praksami. 
 
Trajnost postaja licenca za poslovanje
 
Trajnostne finance postajajo osrednji tok globalnih naložb. Leta 2025 bo tretjina globalnih naložb v ESG – 28 trilijonov evrov. Investitorji se zavedajo, da imajo take naložbe boljšo donosnost, pravi Mateja Treven. Močan trend se vidi tudi v t.i. investiranju z vplivom, kjer si investitorju zadajo določen cilj in jih potem tudi pozorno spremljajo. Tak cilj bi bil lahko znižati emisije ali pa povečati biodiverziteto, poudari Mateja Treven. V ospredje prihaja tudi komponenta S – socialna komponenta. Če je pred kratkim dominirala komponenta O – okoljska, zaradi COVID krize vse bolj v ospredje prihaja družba. Evropa je že objavila »socialno taksonomijo«, ki bo poskrbela za transparentnost investicij. 

Če bo podjetje v prihodnosti želelo poslovati na trgu, bo nujno moralo izpolnjevati trajnostna merila. Vse oči bodo uprte v razogljičenje, ki postaja metrika prihodnosti. 
 
Dogodek je potekal v sklopu kampanje Šampioni zelene preobrazbe, katere podpornik je Nizozemska Amabasada v Sloveniji.