NOVICE




15.07.2021    |    Ostalo

Uspešen dogodek prve predstavitve podnebno energetskega sveženja "Pripravljeni na 55"

Danes smo prisluhnili predstavitivi včeraj objavljenega paketa "Fit for 55". Predstavniki EU in nacionalnih odločevalcev, finančnih institucij, kreatorji poslovne krajine in prihodnosti so podali poglede na to kakšne priložnosti in kakšne nevarnosti prinaša in kaj bo potrebno narediti, da dosežemo zastavljene cilje, h katerim se je ambiciozno zavezala EU in z njo tudi Slovenija.



 

Minister Vizjak: »Menim, da bo paket zatresel celotno EU.«

EU je objavila mejnik 55, ki je odločen korak k prvemu podnebno nevtralnem kontinentu do leta 2050. 

V luči nedavnih poplav v Nemčiji, Belgiji in Švici, požarih na Balkanu, v Sibiriji in peklenskih temperatur v Kanadi, ki so pomorile milijardo morskih bitij, je vse bolj očitno, da svet potrebuje ambiciozen načrt za blaženje podnebnih sprememb. Zakonodajni sveženj Evropske komisije (EK) tako prinaša temeljite spremembe in modernizacijo gospodarstva. Tematika obširnega zakonodajnega paketa bo pomembna tudi za Slovenijo med predsedovanjem Svetu EU, zlasti obravnava obsežnega svežnja v celoti, čeprav ga sestavlja 12 raznolikih zakonodajnih aktov. Paket bo med drugim spremenil pogoje poslovanja, kar bo vplivalo na vse gospodarske sektorje.

Na poti do sprememb

Decembra 2020 je EU izglasovala cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 % glede na leto 1990. O tem, kako bo nov zakonodajni sveženj vplival na gospodarstvo, kako naj se gospodarstvo pripravi in kakšne novosti prinaša sveženj ukrepov, so spregovorili strokovnjaki na mednarodnem spletnem dogodku v organizaciji CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Spletni dogodek je v kontekstu evropskega zelenega dogovora in zlasti omenjenega novega podnebno energetskega svežnja relevantnim slovenskim deležnikom z različnih področij, ki jih paket zadeva (okolje, energija, gospodarstvo, finance), osvetlil sprejeti zakonodajni predlog še pred obravnavo na Svetu Evropske unije in v Evropskem parlamentu. 

Slovensko predsedstvo bo pri oblikovanju svežnja Pripravljeni na 55, ki ga je v sredo, 14. julija, razgrnila Evropska komisija, omogočilo široko razpravo, s čimer želi po besedah ministra Andreja Vizjaka zagotoviti skladnost in znotraj svežnja koherenten pristop. »Naš cilj je narediti karseda velik napredek na tem svežnju,« je dejal na spletnem dogodku. Povedal je, da Slovenija z delom pri paketu že začenja z razpravo na ravni delovne skupine. Na neformalnem srečanju se bodo ministri v tem tednu seznanili s podrobnostmi paketa, kar pomeni, da se bo zgodila že prva politična razprava.  Prihodnji teden bo na neformalnem srečanju ministrov, ki se bodo seznanili s paketom, tudi že prostor za prvo politično diskusijo. 

Kakšna so pričakovanja?

»V CER pričakujemo, da bo zelena tranzicija ambiciozna, da bo potekala transparentno in da bo pravična, da bo temeljila na odprtem dialogu in da bo vključevalna in povezovalna. Pričakujemo pa spodbudno in usklajeno delovanje zakonodajalcev in finančnih institucij. Potrebno je odločno in takojšnje ukrepanje vseh deležnikov. Stroški neukrepanja bodo lahko zelo presegli stroške zelenih naložb,« je med drugim v nagovoru udeležencev povedala izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je poudarila, da s tem paketom hodimo v boljšo, zeleno prihodnost: »Vsi vemo, da je v luči podnebnih sprememb treba nekaj narediti. Sprememba je nujna. Tako države članice kot državljani si želijo, da EU postane podnebno nevtralna. Predstavljeni sveženj daje odgovor, kako to narediti. Paket je priložnost. Tudi strošek, vsaka sprememba za udeležence v gospodarstvu, je izziv, zato je za tiste, ki se težje prilagajo na spremembe, predlagan socialno podnebni sklad. Prehod mora biti pravičen za vse. Komisija je tukaj za dialog. Rada bi videla, na kakšen način še lahko pomaga pri boljši izvedbi paketa. Še vedno pa se krešejo mnenja ali je paket dovolj, preveč ali premalo ambiciozen.« Vizjak se ob tem nadeja bogate diskusije in predlogov ne le o ciljih, saj je pričakovati izmenjavo mnenj, temveč tudi o tem, kako je najprimerneje, pravično in tudi odgovorno pristopiti in udejanjiti cilje. Pri tem je namreč treba zasledovati tudi cilje glede konkurenčnosti slovenskega in evropskega gospodarstva.

»Prav je in podpiramo ambicioznost EK v boju proti podnebnim spremembam, a smo le en kontinent in moramo zato ta prizadevanja povezati še z drugimi kontinenti,« je opomnil Vizjak in dodal, da si »želimo trajnostnega zelenega okrevanja«. Slovensko predsedstvo bo skušalo priti čim dlje s tem paketom in naslednici Franciji pustiti karseda usklajen in pripravljen paket. Bo pa to po njegovi oceni težka naloga.

Kaj prinaša paket?

Paket bo po mnenju Vizjaka zatresel celotno EU. Podrobneje ga bo v prihodnosti predstavil Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije. »Temelj evropske podnebne politike ostaja sistem trgovanja z izpusti (ETS). V njegovem jedru je načelo, da onesnaževalec plača in vsebuje tržne spodbude za zmanjšanje emisij. To pomeni, da se bo paket poznal na denarnicah vseh, ki uporabljamo fosilna goriva, ne le gospodarskih subjektov, in bo povzročil tudi kar nekaj razprave in analiz v tej smeri. Med pogajanji se bo videlo, kako bo umeščen nov sistem ETS, ki obsega tudi emisije stavb in cestnega prometa, kar je ključna novost,« je dejal Vizjak. »Pri tem bo ključna vloga predlaganega instrumenta tudi socialni podnebni sklad, s katerim želi Evropska komisija kompenzirati negativne učinke na socialni položaj najranljivejših na zeleni prehod,« je pojasnil. V smislu posledic za položaj gospodinjstev in gospodarskih subjektov je dejal, da bomo učinke in posledice šele ugotavljali v prihodnjih tednih oz. mesecih.

Poleg sistema ETS bo zahtevna naloga tudi usklajevanje o uredbi o delitvi prizadevanj. »Svet EU za okolje se mora dogovoriti za nove cilje na ravni držav članic, ki bodo potem pomagali doseči zmanjšanje emisij za 55 odstotkov in podnebno nevtralnost do leta 2050,« je o najzahtevnejšem delu povedal Vizjak. 
Minister je še poudaril, da mora Evropa postati vodilna v tem procesu, a da ne sme ostati sama.

Kaj pravi gospodarstvo?

»Gospodarstvo v glavnini pozdravlja predlagan paket in ukrepe v smeri nizke in nevtralne družbe«, je povedal predsednik Slovenijales Group in podpredsednik sveta CER Gregor Benčina in dodal, da ukrepi predstavljajo priložnost za Slovenijo tako z okoljskega kot gospodarskega in socialnega vidika. Posledice emisijskih kuponov bodo, ocenjuje, dvig cen energentov in posledično transporta. Izzivi bodo tudi na področju energetskega sistema, kot je način pridobivanja električne energije. »Termoenergija se poslavlja. V ospredje prihajajo jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pojavlja se tudi vprašanje, ali več vlagati v proizvodnjo energije ali v zmanjšanje porabe le-te,« je dejal. Omenil je tudi, da gospodarstvo potrebuje jasne usmeritve, jasne regulativne okvire in usklajeno fiskalno politiko. Pomemben je tudi čas za tranzicijo. 

Slovenija bo morala narediti več

»Vse več Evropejcev podpira bolj odločno Evropo v smislu doseganja zelenega razvoja in podnebne nevtralnosti,« je dejal Ivo Schmidt iz direktorata za energijo pri Evropski komisiji. »Večina Evropejcev verjame, da moramo nemudoma nasloviti podnebne spremembe. Vsak četrti Evropejec meni, da morajo nacionalne vlade narediti več v tej smeri. Bolje moramo uporabljati resurse in skrbeti za okolje. In to zahteva korenito spremembo vseh družbenih sektorjev. Arhitektura, ki zagotavlja uresničenje podnebnih ciljev, je kompleksna,« je dejal. »Vključuje tudi letalstvo in ladijski sektor ter tudi prevoz, ki bo vključen čez nekaj časa. Prav tako bodo poudarjena okolju prijaznejša biogoriva in uporaba biomase v vseh sektorjih.« O preostalih ambicijah EU je dejal, da je cilj EK posaditi 3 milijarde dreves. »Ta paket bo živel in na voljo bo tudi denar,« je dejal Schmidt in dodal, da bodo države deležne denarja za določene okoljske projekte. Dejal je tudi, da bo Slovenija morala narediti več, da zmanjša izpuste, saj smo pod evropskim povprečjem. »Na voljo so prodorni programi, kot so sklad za pravični prehod, InvestEU, kohezijski sklad, skupna kmetijska politika, sklad za okrevanje in odpornost, iz katerega je za Slovenijo na voljo 1,8 milijarde evrov ipd., ki bodo Sloveniji pomagali doseči te cilje,« je še dejal.

Švedska podjetja so že danes precej zelena

Pripravljeni na 55 je sistem, ki nam bo pomagal ustvariti sinergije med različnimi sektorji.

EU je objavila mejnik 55, ki je odločen korak k prvemu podnebno nevtralnemu kontinentu do leta 2050. Predstavljeni paket Pripravljeni na 55, ki ga je v sredo, 14. julija, razgrnila Evropska komisija, je izredno kompleksen. Je sistem, ki nam bo pomagal ustvariti sinergije med različnimi sektorji. 

Naslednje desetletje je ključno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Če do 2025 vzpostavimo pravni okvir in tok investicij za projekte in infrastrukturo, ki omogoča znatno zmanjšanje emisij, bomo na dobri poti. Kako to zagotoviti? Ivo Schmidt iz direktorata za energijo pri Evropski komisiji je odgovoril, da obstaja več podpornih shem, ki so osredotočene na zelene projekte. Ob tem je sicer treba upoštevati tudi omejitve – pri večji penetraciji obnovljivih virov energije trčimo ob omejenost elektroenergetskega omrežja; pri električnih vozilih smo omejeni s surovinami za izdelavo baterij za električne avtomobile. »Vloga komisije ni, da odloča, kaj bo zahtevano od določenega sektorja, to je odvisno od regulatorjev, agencija, distributerjev …« je na vprašanje, kako bo EK naslovila te težave, odvrnil Schmidt. Do konca leta bo EK predlagala tudi paket razogljičenja plinskega sektorja. 

En biljon evrov za boj proti podnebnim spremembam


Francesco Ferrero, vodja pisarne Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji, je dejal, da je banka med leti 2016 in 2020 mobilizirala investicije v višini več kot 100 milijard ameriških dolarjev, od tega za prilagajanje na podnebne spremembe 2,4 milijarde, za OVE 3,9 milijarde, za raziskave in razvoj nekaj več kot milijardo, za energetsko učinkovitost 5,7 milijarde, za promet z manjšimi izpusti pa 8,1 milijarde. Nove zaveze banke so še bolj ambiciozne. Za boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja bo do leta 2030 na voljo 1 biljon evrov, kar je v skladu s pariškim sporazumom. Za financiranje s strani EIB bodo mnoge panoge podvržene analizi. »Recimo: recikliranje železa z elektroobločnimi pečmi bo financiranja deležno, če bo energetsko učinkovito in zmanjšalo ogljični odtis,« je med drugim pojasnil Ferrero. 

Ambiciozen načrt je treba podpreti


Martin Porter, izvršni direktor Cambridge Institute for Sustainability Leadership v Bruslju, pravi, da še preučujejo paket, saj je informacij veliko. »Ambicije, ki so predstavljene, je treba podpreti,« je dejal Porter. Slednje bo pomembno gonilo evropskega gospodarstva, a vse to mora biti koherentno in povezano med sabo. Dolgoročna perspektiva s takojšnjim učinkom je nujna za gospodarstvo, je še dejal. »Gospodarstvo, ki podpira ta predlog, meni, da morajo biti na voljo tako javne kot zasebne investicije. Zasebne investicije bodo verjetno predstavljale večji del,« je pojasnil Porter, ki si ne dela utvar, da se bo o tem predlogu izrekalo veliko raznolikih mnenj. Kako lahko podjetja oziroma gospodarstva že sama delujejo v tej smeri? »Več kot 500 podjetij, ki imajo skupaj več kot 13 trilijonov ameriških dolarjev tržne kapitalizacije, so se zavezala k ničnim emisijam do leta 2050. Tudi več kot 900 malih in srednje velikih podjetij po vsem svetu si prizadeva za nično ogljičnost do leta 2050 preko SME Climate Hub,« je Porter predstavil iniciativo s strani gospodarstva. V investicijah vodijo evropska podjetja, ki bodo postali velikani prihodnosti, je prepričan. 
Nina Ekelund, izvršna direktorica Haga Initiative iz Švedske, ki že 11 let dela s poslovno skupnostjo dodaja, da podjetja sama stremijo k dekarmobinaziji. Vsaj na Švedskem si želijo, da bi fosilna goriva v celoti opustili že do leta 2030. »Krožno gospodarstvo je pri preprečevanju podnebnih sprememb ključno,« je dejala. Kako jim je uspelo? »Naša strategija vključuje zmanjšanje emisij, zmanjšanje emisij vrednostne verige, integracijo skrbi za okolje v poslovni načrt in spodbujanje družbene odgovornosti,« je dejala Ekelundova. Dolgoročne strategije so dejansko spremenile švedsko gospodarstvo, ki vlaga v zeleno; v jeklarsko industrijo brez premoga, tovarne baterij in biogoriva. 

 


PREZENTACIJE

Predstavitev paketa Fit for 55
Ivo Schmidt, Evropska komisija, Generalni direktorat za energijo

Energetski in drugi zeleni projekti 
Francesco Ferrero, vodja EIB pisarne v Sloveniji 

Kateri so potrebni nadaljni koraki za države članice EU in kakšna je vloga gospodarstva pri sprejemanju zakonodajnega paketa Fit for 55
Martin Porter, izvršni direktor Cambridge Institute for Sustainability Leadership v Bruslju
 
Priložnosti za gospodarstvo v prizadevanju za ublažitev podnebnih sprememb – predstavitev raziskave o dobičkonosnosti 200 podjetij v njihovih podnebnih prizadevanjih
Nina Ekelund, izvršna direktorica Haga Initiative, Švedska

Energija Slovenije
Ana Vučina Vršnak, pomočnica izvšrnega direktorja, Energetska zbornica Slovenije
     

ZADNJE NOVICE

SORODNE NOVICE