Člani o nas
Lorem ipsum dolor sit amet, consetetur sadipscing elitr, sed diam nonumy eirmod tempor invidunt ut labore et dolore magna aliquyam erat, sed diam voluptua. At vero eos et accusam et justo duo dolores et ea rebum. Stet clita kasd gubergren, no sea takimata sanctus est Lorem ipsum dolor sit amet. Lorem ipsum dolor sit amet, consetetur sadipscing elitr, sed diam nonumy eirmod tempor invidunt ut labore et dolore magna aliquyam erat, sed diam voluptua. At vero eos et accusam et justo duo dolores et ea rebum. Stet clita kasd gubergren, no sea takimata sanctus est Lorem ipsum dolor sit amet.
Lorem ipsum dolor sit amet, consetetur sadipscing elitr, sed diam nonumy eirmod tempor invidunt ut labore et dolore magna aliquyam erat, sed diam voluptua. At vero eos et accusam et justo duo dolores et ea rebum. Stet clita kasd gubergren, no sea takimata sanctus est Lorem ipsum dolor sit amet. Lorem ipsum dolor sit amet, consetetur sadipscing elitr, sed diam nonumy eirmod tempor invidunt ut labore et dolore magna aliquyam erat, sed diam voluptua. At vero eos et accusam et justo duo dolores et ea rebum. Stet clita kasd gubergren, no sea takimata sanctus est Lorem ipsum dolor sit amet.
Lorem ipsum dolor sit amet, consetetur sadipscing elitr, sed diam nonumy eirmod tempor invidunt ut labore et dolore magna aliquyam erat, sed diam voluptua. At vero eos et accusam et justo duo dolores et ea rebum. Stet clita kasd gubergren, no sea takimata sanctus est Lorem ipsum dolor sit amet. Lorem ipsum dolor sit amet, consetetur sadipscing elitr, sed diam nonumy eirmod tempor invidunt ut labore et dolore magna aliquyam erat, sed diam voluptua. At vero eos et accusam et justo duo dolores et ea rebum. Stet clita kasd gubergren, no sea takimata sanctus est Lorem ipsum dolor sit amet. REPowerEU - nov načrt za bolj dostopno, varno in trajnostno energijo CER podpisnik mednarodnega poziva gospodarstva za okrepitev energetske varnosti in odpornosti Zakaj je Nizozemski uspel veliki prehod v krožno gospodarstvo Poslanci so konec leta 2021 sprejeli pomembne posodobitve pri zakonu o DDV in zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, kar se tiče pomoči podjetjem pri prehodu na zeleno gospodarstvo.
Zakon o DDV – odbitek vstopnega DDV za brezogljična osebna vozila v poslovne namene
Po novem bodo lahko podjetja odbijala DDV v primeru nakupa brezogljičnega osebnega vozila v poslovne namene, kamor spadajo seveda električna vozila, ne pa tudi priključni hibridi. Cena vozila ne sme presegati 80.000 evrov.
Zakon stopi v veljavo predvidoma v drugi polovici januarja.
Spremembe dohodnine, ki so bile tudi omenjene pa niso zbrale dovolj glasov za potrditev. Med njimi je bilo tudi črtanje bonitete za uporabo službenih električnih vozil v zasebne namene. Ta sprememba bi po vse verjetnosti pomembno prispevala tudi k ozelenjevanju prometa z naslova gospodinjstev. (več)
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – nova olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod
Država bo v okviru sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb na področju digitalizacije spodbujala:
- vlaganja v računalništvo v oblaku,
- umetno inteligenco in
- upravljanje z velepodatki.
V okviru zelenega prehoda gospodarstva pa bo z olajšavami spodbujala:
- vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije,
- trajnejši javni in zasebni transport,
- razogljičenje energetskega sektorja,
- energetsko učinkovitost stavb in
- uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.
Kaj konkretno v okviru navedenih področij bo spadalo pod davčno olajšavo, bo natančneje določeno s pozakonskim aktom (predvidoma pravilnikom), ki je trenutno v pripravi znotraj ministrstva za finance.
Olajšava je določena v višini 40 odstotkov kvalificiranih vlaganj, a se olajšava izključuje z olajšavo za investiranje oziroma za raziskave in razvoj. (več)
Odbitek davka za nakup električnih avtomobilov in pomoč podjetjem pri zelenem prehodu Avtor: Miha Škrokov
Zadnji dan leta 2021 je prinesel nove spodbude na Eko skladu, ki je v Uradnem listu RS in na spletni strani objavil štiri nove javne pozive.
Aktivna so ponovno nepovratna sredstva za skoraj ničenergijske stavbe, ki bodo na voljo tako občanom kot tudi občinam in podjetjem. Občani bodo lahko pridobili sredstva tako za gradnjo ali nakup kot za celovito prenovo v skoraj ničenergijske stavbe, medtem ko bo subvencija za občine in podjetja na voljo le za gradnjo novih skoraj ničenergijskih stavb.
Stavbe se morajo nahajati v Sloveniji, na voljo pa bodo tudi spodbude v obliki ugodnega kredita navaja Eko sklad.
Spodbude za občane so v tem pozivu višje za 10 % v primerjavi s prejšnjim in sicer znašajo od 75 do 220 EUR na m2, odvisno od vrste vgrajenih izolacijskih materialov, energijske učinkovitosti stavbe ter tega, ali gre za gradnjo nove stavbe ali prenovo.
Gospodarstvo je upravičeno od 85 do 150 EUR na m2 sredstev, medtem ko bo občinam na voljo od 240 do 400 EUR na m2.
Nov javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov pa po novem vpeljuje tudi naložbe v klimatske naprave.
Nove spodbude za pospeševanje gradnje skoraj ničenergijskih stavb Avtor: Miha Škrokov
Čeprav so skoraj vse države članice trenutno direktivo EPBD, nazadnje posodobljeno leta 2018, ustrezno uvedle v nacionalno zakonodajo, je še vedno več kot 75 % obstoječih stavb energetsko neučinkovitih, kar 85–95 % od teh pa naj bi jih leta 2050 še vedno obstajalo. »Plitve« prenove ustvarjajo zelo nizke prihranke energije, pa vendar so tiste, ki se najpogosteje izvajajo na ravni EU - večina naložb gre v te prenove. Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb je tako nujno potrebna.
Spremembe, ki jih prinaša revizija so naslednje:
- Nadgradnja skoraj nič-energijskega standarda za stavbe (sNES) v nič-energijski standard (NES)
Trenuten standard, ki določa obvezo za skoraj nič-energijske stavbe v vseh novih javnih stavbah bo nadgrajen s standardom, ki bo postavil obvezo, da morajo biti vse nove stavbe javnega sektorja do leta 2027 dalje nič-energijske, od 1. januarja 2030 pa bo ta standard veljal za vse nove stavbe.
Do leta 2027 bo tako še vedno v veljavi sNES standard za javne stavbe, za vse ostale pa bo veljal do leta 2030.
NES standard bo tudi novo merilo za doseg A razreda pri energetski izkaznici.
- Nov fokus na ogljik skozi celoten življenjski cikel stavbe
Trendi podnebnega ukrepanja v stavbnem sektorju vse bolj nakazujejo na prehod političnih ukrepov iz poudarka na energetski učinkovitosti stavb na upoštevanje izpustov emisij TGP preko celotnega življenjskega cikla stavbe.
Posledično je tudi Evropska komisija v reviziji te direktive prepoznala pomembnost vključitve merjenja ogljikovih emisij v stavbah in stavbnih proizvodih, ki pokriva tako operativni ogljik (emisije nastale pri obratovanju stavbe) kot tudi utelešeni ogljik (emisije nastale pri proizvodnji materialov, gradnji, transportu...).
Revizija tako postavlja nove zahteve za izračun in poročanje ogljičnega odtisa stavb. Če sprejete, bodo zahteve v veljavo stopile 1. januarja 2027 za nove stavbe z uporabno površino več kot 2000 m2 in od 1. januarja 2030 za vse nove stavbe.
- Uvedba obveznih minimalnih standardov energetske učinkovitosti
Revizija direktive uvaja tudi nov minimalni še dovoljen nivo energetske učinkovitosti z namenom postaviti temelje za prehod na popolnoma nič-energijski stavbni fond do leta 2050.
Stavbe v javni lasti in vse nestanovanjske stavbe bodo morale dosegati razred F po 1. januarju 2027 in razred E po 1. januarju 2030.
- Posodobitev energetskih izkaznic
Energetske izkaznice se bodo v tej reviziji posodobile in sicer naj bi razred A po novem predstavljal vse nič-energijske stavbe, medtem ko bo najnižji razred G vključeval 15 % stavb z najslabšim rezultatom energetske učinkovitosti v posamezni državi. Preostale stavbe pa se bodo proporcionalno porazdelile po ostalih razredih. Taka razvrstitev naj bi olajšala razumevanje izkaznic in izboljšala preglednost in jasnost.
Revizija vključuje tudi splošne zahteve za vzpostavitev javno dostopnih podatkovnih baz o energetski učinkovitosti stavb, kar bo povečalo kvaliteto informacij.
EU: Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb prinaša spremembe za pospešitev zelene preobrazbe stavb Na zdaj že tradicionalnem, brezplačnem TIKO PRO online podjetniškem zajtrku, ki bo 26.01.2022 ob 9. uri, boste izvedeli vse o aktualnih razpisih, ki prihajajo v letu 2022.
Predstavniki Službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko ter gospodarskega ministrstva bodo predstavili napovedane razpise iz Načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva. Lastnica podjetja Tiko Pro, Kristina Kočet Hudrap, pa evropske razpise za nepovratna sredstva v letu 2022.
Prijavite se lahko tukaj.Vabljeni na Tiko Pro podjetniški zajtrk Predlani izdana strategija z imenom »val prenove« je postavila širokopotezno vizijo podvojiti stopnjo energetskih prenov v naslednjih desetih letih v EU, kar pomeni, da bo do leta 2030 potrebno prenoviti okoli 35 milijonov stavb. Ambicija predstavlja ogromen podvig, ki bo izziv tako z vidika zadostne strokovne delovne sile, kot tudi financiranja, česar se Evropska komisija zaveda. Tako naj bi se za prenovo stavb oziroma doseg minimalnih standardov energetske učinkovitosti sprostilo kar do 150 milijard EUR iz EU proračuna do leta 2030, največ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in 800 milijardnega sklada za okrevanje po koronavirusni pandemiji.
A le financiranje prenove stavb ne bo prineslo željenih rezultatov. Zastavljeni cilji prenove so obsežni in ambiciozni. Poleg ustrezne finančne podpore, bo znatnega pomena tudi vzpostavitev podpornih instrumentov v obliki dostopnih svetovalnih teles in asistence pri prenovi stavb. Evropska komisija na tem mestu predlaga vpeljavo t.i. »one-stop-shops«, lokacij, kjer bi na enem mestu fizične in pravne osebe pridobile informacije in storitve o energetski prenovi in ostalih komponentah, ki sestavljajo celovito prenovo objekta. Ideja vpeljave lokacij, kjer bi stranke pod eno streho pridobile informacije storitve pri prenovi stavb sicer ni nova, je pa s to revizijo prvič zakonsko uokvirjena.
Evropska komisija predlaga vzpostavitev svetovalnic po principu »vse na enem mestu« za pospešitev prenove stavb Izmed devetih kandidatov so bili v novi svet zavoda izvoljeni
Jana Gomišček Babnik, koordinatorka direktorja družbe za IT in TK , Eles,
Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo, NLB,
Marko Lukić, direktor in lastnik, Lumar IG,
Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj, BTC,
Blaž Pesjak, generalni direktor, Merkur trgovina.
S strani ustanoviteljev bodo kandidati v novem svetu
Saša Bavec, član uprave skupine Knauf Insulation,
Gregor Benčina, predsednik skupine direktor Slovenijales in
Bojan Stojanović, vodja EU projektov, Petrol.
Na prvi seji novo imenovanega Sveta zavoda, ki bo mandat nastopil 30.1.2022, so člani sveta soglasno in s soglasjem ustanoviteljic za predsednika Sveta zavoda imenovali Gregorja Benčino, predsednika skupine direktor Slovenijales ter podpredsednika Sveta zavoda Sašo Bavca, člana uprave skupine Knauf Insulation.
Vsi člani novega Sveta zavoda, so potrdili, da skladno z določili statuta član sveta zavoda postane z namenom zagotavljanja pozitivne kontinuitete dela sveta zavoda ob njegovem soglasju tudi predhodni predsednik Sveta zavoda Rok Vodnik.
Na povabilo novoimenovanega predsednika Sveta zavoda je dodatni član postal tudi Slavko Ažman, vodja business managament, Porsche Slovenija Od februarja dalje CER z novim Svetom zavoda Zelena zvezda je zažarela. Green Star – najboljši odgovor na izzive, tveganja in priložnosti zelenega prehoda.
Dubaj, 18. 1. 2022 – Danes je na svetovni razstavi Expo v Dubaju zažarela zelena zvezda, Green Star in tako postavila piko na i tematskemu sklopu trajnost, zelene tehnologije in les.
GREEN STAR prvo priznanje in orodje za zeleno preobrazbo podjetij Avtor: Ana Struna Bregar, CEO CER
Trajnost v gospodarstvu, po celem svetu postaja vedno bolj vroča tema. Da bi morali biti pozorni na okoljske, družbene in upravljalske vidike (ESG vidiki, načela) ni novost. Toda kje začeti?
Bolj kot kdaj koli prej se potrošniki, zaposleni in vlagatelji odločajo o izboru podjetja ali blagovne znamke na podlagi zaupanja v podjetje. Pri tem jih zanimajo predvsem načela poslovanja podjetja do okolja, družbe in upravljanja (ESG načela) oz. celovito trajnostno poslovanje podjetja. Prav tako v ospredje zanimanja deležnikov prihaja tudi vprašanje kakšen odnos imajo podjetja do podnebnih sprememb.
Zato podjetja po vsem svetu hitro sprejemajo načela ESG poslovanja, postavljajo podnebne cilje in ukrepe s čimer želijo dokazati, da sledijo, merijo in poročajo o svojem odtisu na okolje in družbo.
Prav tako pa številna podjetja že postavljajo konkretne cilje in aktivnosti za ukrepanje. Pri tem je ključno, da merijo svoj napredek pri doseganju zastavljenih ciljev. Tu nastopijo ESG okvirji in standardi, ki zagotavljajo prepotrebno merilno orodje in dokazovanje skladnosti.
Enotni ESG standard danes še ne obstaja. Obstajajo različni ESG okviri in standardi, na katere se lahko vsaka organizacija sklicuje ali jih uporabi kot vodilo za vzpostavitev celotnega procesa poročanja o okolju, družbi in upravljanju. Okviri in standardi za poročanje so med seboj različni in včasih specifični za industrijo, kar nemalokrat ustvarja tudi zmedo v razumevanju in primerjavi.
Kaj vključuje ESG ocena?
ESG ocena je ocena podjetja z vidika okoljskih, družbenih in upravljavskih komponent. Je okrajšava za "environment, social, governance” t.i. »okolje, družba in upravljanje«.
ESG ocena temelji na konkretnih podatkih. Je način za sledenje, merjenje, poročanje o stanju, ciljih in napredku z vidika ESG komponent.
ESG ocena vključuje niz kriterijev in standardov za poslovanje podjetja, ki jih družbeno zavedni vlagatelji uporabljajo za pregledovanje potencialnih naložb, drugi deležniki pa za oceno podjetja, vzpostavljanje ter ohranjanje zaupanja v podjetje.
Pod okrilje ESG ocene sodi širok nabor možnih pristopov in rešitev ter množica vprašanj, na katere bi se morala podjetja osredotočiti. Tri ESG krovne komponente lahko vključujejo naslednje možne vidike:
- na družbeni komponenti se ocenjuje odnose z zaposlenimi, dobavitelji, strankami in skupnostmi, v katerih deluje in etičnost poslovanja,
- na okoljski komponenti se ocenjuje vpliv podjetja na okolje, torej na ekosisteme, naravne vire, onesnaževanje zraka in vode, porabo energentov, ogljični odtis, odpadke, porabno materialov itd,
- na upravljavski komponenti se ocenjuje upravljanje podjetja z vidika strategij, zagotavljanja odgovornosti, preglednosti in obvladovanja tveganj.
Zakaj ESG ocena podjetju koristi?
ESG ocena poslovanja podjetja lahko vašemu podjetju doda veliko vrednost. Glavne prednosti, ki jo lahko z ESG oceno pridobite so, da izpolnite zahteve vlagateljev in strank, zmanjšajte poslovne stroške, izboljšajte učinkovitost, privabite in ohranite najboljše talente.
Različne raziskave kažejo, da podjetja, ki dajejo prednost pobudam ESG, predstavljajo boljše priložnosti za dolgoročne donose kot podjetja, ki tega ne storijo.1
Merjenje in poročanje ESG vidikov je tudi interna priložnost za inovacije, prepoznavanje tveganj in morda celo znižanje stroškov na področjih, za katera ocenjujete, da jih je treba izboljšati.
Podjetja, ki sprejmejo okvir za poročanje o ESG pokažejo vsem zainteresiranim deležnikom, da mislijo resno glede trajnosti in se strinjajo, da bodo ravnala etično do okolja in družbe.
Zakaj je ESG ocena potrebna?
ESG ni več le simbolična PR poteza podjetij. Je bistven element vodenja uspešne in v prihodnost usmerjene organizacije.
ESG je pomemben del naložbenih odločitev, podobe blagovne znamke in spodbujanja odnosa zaupanja med deležniki, javnostjo in podjetjem.
Na naslednjih področjih je vpliv ESG najbolj opazen2:
- usklajevanje s potrošniki in deležniki,
- vzpostavljanje in vzdrževanje močnega ugleda podjetja
- močan ESG program bo izboljšal podobo blagovne znamke, pozitivno zmanjšal tveganje vpliva na prihodke in vrednotenje podjetja ter bo izboljšal splošno dojemanje trga poleg podpore dobrih praks. Zahteva pa tudi preglednost.
- ESG poročila postajajo vse pomembnejša za deležnike, ki jih dosegajo in ki želijo vedeti, kakšen je vpliv podjetja na teh področjih.
ESG pomaga različnim zaposlenim v podjetju (kot na primer pooblaščencem za trajnost, vodjem dobav, finančnim direktorjem in drugim ključnim deležnikom), da na centraliziran način zbirajo in dostopajo do nefinančnih informacij, jih usklajujejo s strategijo, cilji in aktivnostmi podjetja, analizirajo tveganja in poročajo o svojih ESG dosežkih.
Zgodovina ESG
ESG je nastajajoč, a vedno bolj pomemben koncept v poslovnem svetu - podjetij in naložb.
V manj kot 20 letih je gibanje ESG iz pobude za družbeno odgovornost podjetij, ki so jo sprožili Združeni narodi, preraslo v globalni fenomen. Globalna sredstva za trajnostno vlaganje so se leta 2018 povzpela na 30 bilijonov dolarjev. Samo v letu 2019 pa se je v izdelke, povezane z ESG, pritekel porast kapitala v skupnem znesku 17,67 milijarde USD, kar je skoraj 525-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015.3
Kako se lotiti ESG ocene
Trajnostno poslovanje se ne zgodi čez noč. To zahteva veliko načrtovanja, priprave, izvajanje in celovito razumevanje globalnih problemov v luči današnjega in prihajajočega poslovanja.
Tista podjetja, ki se zavedajo vpliva vsakodnevnega poslovanja na širšo skupnost, vedno bolj pogosto uvajajo ESG ocene v organizacijsko strategijo. To vključuje celovito spremljanje okoljskih in družbenih vplivov podjetja ter poročanje o zmanjševanju emisij.
Takšna napredna podjetja si prizadevajo postati vodilna na svojem področju, pogosto sodelujejo pri oblikovanju predpisov, ki spodbujajo trajnostno poslovanje, vlagajo v razvoj kadrov, raznolikost, vključevanje, nediskriminatornost ter etično poslovanje na vseh ravneh podjetja.
Ko se boste lotili ESG poročanja morate premisliti naslednje pomembne vidike: katere podatke je treba zbrati, kdo mora biti vključen v proces zbiranja podatkov, kje so podatki v podjetju. Ne nazadnje pa je potrebno premisliti o razvoju ali uporabi robustnega postopka zbiranja podatkov. Dodatno pa na kakovost ocene in doseganja ciljev vpliva tudi redno zbiranje, analiziranje, kakovost in transparentnost podatkov.
ESG okvirji in standardi
Poročanje o ESG ocenah je še vedno zelo ohlapno urejeno. Vsaka organizacija se mora sama odločiti kateri ESG okvir ali okvire bo upoštevala, pri čemer je pomembno, iz katerega sektorja prihaja, komu bo poročala in v katerem delu sveta posluje.
Danes obstaja okoli 600 okvirov in standardov za poročanje o ESG delovanju, zaradi česar med njimi ni usklajenosti.4 Ta neusklajenost lahko celo povzroči, da nekatera podjetja začasno ustavijo poročanje o ESG vidikih, ker se ne morejo odločiti po katerem okviru naj poročajo.
Deset najbolj priljubljenih okvirjev oz. standardov, ki se jih uporablja po celem svetu1:
The Global Reporting Initiative (GRI) / standard
The Sustainability Accounting Standards Board (SASB) / standard
International Integrated Reporting Council (IIRC) / okvir
The Workforce Disclosure Initiative (WDI) / okvir
The Task Force on Climate-Related Financial Disclosures (TCFD) / standard
The Climate Disclosure Standards Board (CDSB) / okvir
Science Based Targets initiative (SBTi)
UN Principles for Responsible Investment (PRI)
World Economic Forum (WEF) Stakeholder Capitalism Metrics
Carbon Disclosure Project (CDP)
ESG ocena dokazuje tudi skladnost z različnimi regulatornimi in drugimi zahtevami kot na primer ISO, EU taksonomija, Britanski zakon o sodobnem suženjstvu (2015), EBA smernice o razkrivanju ESG tveganj…
Prihodnost ESG poročanja
Medtem, ko so do globalnega standarda za merjenje in poročanje o trajnostni uspešnosti morda še leta, vse več nevladnih organizacij samostojno dela v smeri razvoja standardov za poročanje o trajnosti.
Zaradi tega so v letu 2020 poročevalske organizacije CDP, CDSB, GRI, IIRC in SASB predstavile svojo »Izjavo o nameri za skupno delo v smeri celovitega korporativnega poročanja«. Dokument predstavlja skupno zavezo, da bodo partnerji poglobili sodelovanje in olajšali interoperabilnost okvirov in standardov.5
Pomembno novost na področju poročanja gotovo predstavlja tudi letošnja uradna napoved ustanovitve odbora za mednarodne trajnostne standarde (ISSB) na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26) 2021 v Glasgowu, ki jo je napovedala mednarodna fundacija International Financial Reporting Standards (IFRS) Foundation.4
Erkki Liikanen, predsednik Fundacije IFRS, je podnebno krizo označil za »opredeljujuče vprašanje našega časa«: »Informacije o trajnosti [morajo] biti pripravljene z enako strogostjo, zagotavljanjem kakovosti in globalne primerljivosti kot finančne informacije«. 4
Ali je ESG poročanje obvezno?
Odvisno od vaše lokacije. Vsi zgoraj navedeni okviri ESG so trenutno povsem prostovoljni. Toda vlade po vsem svetu sprejemajo nove zakonodaje, ki bodo urejale poročanje o ESG in ga sčasoma naredile za obvezno.
Osnovno nefinančno poročanje je v EU obvezno že od leta 2014 in zajema 11.000 podjetij. Trenutno je v obravnavi Predlog Direktive EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti, ki naj bi v prihodnosti zajela 55.000 podjetij. Direktive pa vključuje veliko bolj poglobljen vidik ESG poročanja.
Kljub temu, da poročanje globalno še ni obvezno, pa na trgu že zaznavamo zahteve kupcev v dobavnih verigah po razkrivanju ESG ocen. To sili vedno več podjetij, da začenjajo meriti, poročati in ukrepati na ESG področjih. Prednost pri poslih bodo imeli namreč tisti, ki bodo izkazovali boljšo ESG oceno in skladnost z ESG zahtevami.
Kaj je dobra ESG ocena?
Čeprav je v tem trenutku ESG poročanje samovoljen ukrep, naraščajočega pomena ESG ne bi smeli prezreti, kljub temu, da so podatki nepopolni in okviri poročanja niso standardizirani.
Dobra ocena ESG ene ali več bonitetnih agencij, raziskovalnih, nevladnih in analitičnih podjetij temelji na podatkih, ki jim jih posredujete. Ocena je odvisna od metodologije in obsega, ki ga bonitetna agencija uporablja. Obstajajo tudi indeksi posameznih okvirov in standardov, ki govorijo o ESG oceni podjetja.
Vsak ESG korak je pomemben
Upam, da ste s tem člankom dobili boljši vpogled v »ESG oceno« in, da boste sedaj lažje stopili ali nadaljevali z vključevanjem posameznih ali več ESG vidikov v vašo organizacijo.
Vključevanje ESG načel v vaše poslovanje vam bo zagotovilo, da boste že v bližini prihodnosti bolje pripravljeni na vse regulatorne zahteve in pritiske deležnikov po razkrivanju vaših nefinančnih podatkov.
Viri
1. https://boardclic.com/blog/esg-reporting-frameworks/
2. https://www.onetrust.com/resources/esg-management-essentials/
3. https://en.wikipedia.org/wiki/Environmental,_social_and_corporate_governance
4. https://www.ey.com/en_gl/public-policy/what-to-watch-as-global-esg-reporting-standards-take-shape
5. https://gresb.com/nl-en/2021/05/01/the-future-of-esg-reporting/ Vodnik za upravljanje ESG komponent v podjetju Avtor: Ana Struna Bregar, CEO CER
Več desetletij je bilo potrebnih, da je trajnost v poslovanju postala »mainstream«. Vstopili smo v novo obdobje poslovanja, v katerem ustvarjanje in ohranjanje konkurenčne prednosti od podjetij zahteva, da svoje poslovne modele preoblikujejo v trajnostne poslovne modele.
Vsak dan kakšno podjetje najavi, da je sprejelo nove podnebne zaveze. Regulatorji predlagajo nova ESG (okoljska, družbena in upravljavska) razkritja ali širijo odgovornosti proizvajalcev. Zaposleni in potrošniki pozivajo delodajalce in blagovne znamke, naj resno vzamejo okoljske in družbene izzive.
Trajnostno poslovanje je katalizator finančne uspešnosti, dokazujejo številne mednarodne študije.
Pred desetimi leti je le 20 % podjetij iz borznega indeksa S&P 500 objavilo trajnostna poročila. Do leta 2019 je ta številka zrasla na 90 %! Obseg poročanja se vsako leto povečuje, vsebina poročil pa se je zelo razširila. Univerza v Oxfordu je v analizi o povezavi trajnostnega poslovanja in finančne uspešnosti podjetij ugotovila, da podjetja z učinkovitimi trajnostnimi praksami dosegajo boljšo operativno učinkovitost in finančno uspešnost.
Zeleni prehod vključuje nova trajnostna in podnebna pravila poslovanja
Vlade po vsem svetu pripravljajo strožje predpise in smernice za trajnostno delovanje gospodarstva ter zmanjševanje emisij. Izstopa zlasti Evropska unija (EU), ki si je na področju podnebnega ukrepanja in preobrazbe gospodarstva zastavila izjemno ambiciozne cilje. Priča smo podnebno energetskemu in finančnemu regulatornemu »cunamiju«, saj bo EU konca leta 2022 sprejela več kot 50 zakonodajnih dokumentov, ki bodo trajnostno poslovanje in zmanjšanje emisij v gospodarstvu postavili v ospredje. Hitrost in obseg zelene preobrazbe gospodarstva, ki ju potrebujemo za doseganje teh ciljev, še nikoli v zgodovini nista bila tako obsežna.
Marsikatero podjetje, ki se v EU na zeleni prehod ne bo pripravilo pravočasno na zahtevano zmanjšanje emisij do leta 2030, ga mogoče čez deset let več ne bo. Do tja imamo manj kot dva investicijska cikla. Običajno poslovanje »Business as usual« ne bo več dobra izbira. Posledice bodo občutili vsi sektorji.
Vedno več različnih deležnikov od podjetji zahteva razkrivanje nefinančnih (ESG) podatkov.
Poslovno okolje se bliskovito spreminja. Finančni kazalniki niso več edini kazalniki uspešnosti podjetij. Banke, zavarovalnice, vlagatelji, deležniki v dobavnih verigah, ozaveščeni kupci in javnost pričakujejo in zahtevajo transparentno razkrivanje podatkov o vplivu poslovanja podjetij na okolje in družbo. Prav tako pa tudi usklajevanje poslovanja z neto-nič poslovnimi strategijami.
Vse to ustvarja izjemen pritisk na strateške odločitve podjetij, kako spremeniti svoje poslovne modele. Ključ za sprejemanje pravilnih odločitev in poslovnih modelov pa so podatki.
Zato je za vsa podjetja ključno, da bodo merila odtis svojega poslovanja na okolje in družbo s konkretnimi podatki, če se le da v realnem času. Le na podlagi podatkov bodo lahko podjetja postavila cilje, zaveze in ukrepe za lastno trajnostno poslovanje, prav tako pa tudi nabavno verigo. Pozabiti pa ne bodo smela na redno spremljanje in dokazovanje napredka doseganja ciljev in zavez.
Zeleni prehod spodbuja poslovne priložnosti in nove poslovne modele.
Poleg vseh bremen pa je dobra stran zelenega prehoda, da prinaša podjetjem priložnost za zmanjšanje stroškov, optimizacijo porabe energije in naravnih virov, povečanje učinkovitosti, dvig kompetenc zaposlenih, spodbujanje inovacij, oblikovanje trajnejših izdelkov in storitev, ki jih je mogoče popraviti, reciklirati in ponovno uporabiti, dostop do zelenih financ, krepitev odpornosti svojih dobavnih verig. S tem lahko družbe izdatno vplivajo na povečanje konkurenčnosti, ustvarjanje novih tržnih priložnosti ter oblikovanje nove dodane vrednosti.
Pri prepoznavanju priložnosti zelenega prehoda sta pomembna dva pristopa, ki jih morajo podjetja uravnotežiti. Pristop »zunaj navznoter«, ki se osredotoča na poslušanje skrbi in zahtev deležnikov, od vlagateljev do potrošnikov do bodočih zaposlenih. Ter pristop »od znotraj navzven«, ki zahteva vpogled v delovanje in kulturo podjetja ter razpravo o tem, kakšen pečat želi podjetje pustiti svetu. Nobenemu se ne bo moč izogniti.
S kakovostnimi trajnostnimi poslovnimi modeli bodo ozaveščena in ambiciozna podjetja lahko postala in ostala odporna na globalne izzive, pritiske ter zahteve deležnikov. Predvsem pa bodo odporna na prihajajoča podnebna in druga poslovna tveganja v poslovanju, dobavni verigi in pri uporabnikih.
Zeleni prehod za slovenska podjejta predstavlja veliko priložnost.
Tudi v Sloveniji sta odpornost in ugled podjetij izpostavljena tveganjem. Na negotovem globalnem in lokalnem poslovnem terenu, bodo v naslednjih desetletjih zmagali tisti, ki bodo merili svoj odtis poslovanja in bodo podnebna ter poslovna tveganja spremenili v priložnosti. Cena neukrepanja bo nedvoumno višja od cene zelene preobrazbe.
Izvršni direktor največjega upravljavca premoženja na svetu - družbe BlackRock, Lary Fink, je v zadnjem letnem pismu predsednikom uprav in direktorjem dejal »Podnebne spremembe so odločujoč dejavnik, ki vpliva na dolgoročne možnosti podjetij. Ni podjetja, ki ne bo občutilo v poslovnem modelu prehod na neto-nič gospodarstvo.«
Viri:
1 https://www.bcg.com/publications/2021/four-strategies-for-sustainable-business-model innovation
2 https://www.ga-institute.com/research/ga-research-collection/sustainability-reporting-trends/2020-sp-500-flash-report.html
3 https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2508281
4 https://ec.europa.eu/reform-support/what-we-do/green-transition_sl
5 https://www.weforum.org/communities/gfc-on-net-zero-transition
6 https://www.green-star.si/
7 https://mitsloan.mit.edu/ideas-made-to-matter/4-strategies-sustainable-business
8 https://www.mckinsey.com/business-functions/sustainability/our-insights/climate-risk-and-response-physical-hazards-and-socioeconomic-impacts
9 https://www.blackrock.com/corporate/investor-relations/larry-fink-ceo-letter
Trajnost je katalizator finančne uspešnosti podjetij Podjetja se soočajo s podnebjem že od zgodnjih dni pomorskega trgovanja. V zadnjih desetletjih pa so podnebne spremembe s spremljajočim povečanjem ekstremnih podnebnih pojavov ponesle prilagajanje podnebju povsem na novo raven.
V štirih od zadnjih pet let so naravne katastrofe povzročile več kot 100 milijard ameriških dolarjev škode, v letu 2021 so škode ocenjene na več kot 170 milijard USD. Število katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb pa se je povečalo kar petkratno v zadnjih 50 letih po navedbah World Meteorological Organisation.
Podnebne spremembe so podjetja spodbudile k prilaganju tveganjem na različnih nivojih, tako okoljskim in regulatornim tveganjem kot tudi pritiskom potrošnikov.
Tveganja, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb so obširna in jih okvirno lahko razdelimo na naslednje kategorije:
Akutna fizična tveganja
Kratkoročni podnebni dogodki:
Kronična fizična tveganja
Dolgoročni učinki podnebnih vzorcev:
- dvig morske gladine,
- ekstremni vročinski pojavi.
Regulatorna tveganja
- novi predpisi,
- standardi učinkovitosti,
- subvencije,
- omejevanje ponudbe,
- cene ogljika.
Tehnološka tveganja
- Nove čiste tehnologije zamenjajo obstoječe.
Tržna tveganja
- Zmanjšano povpraševanje po netrajnostnih izdelkih ali izdelkih z višjim ogljičnim odtisom,
- negotovost na trgu,
- povečani stroški surovin in proizvodnje.
Tveganje ugleda
- Stranke, širša javnost in ostali deležniki pričakujejo, da se bodo podjetja odzvala na podnebno krizo.
Pravna tveganja
- Do maja 2021 je bilo identificiranih 1841 primerov sodnih sporov med podjetji in deležniki zaradi podnebnih sprememb.
Rešitve za blaženje tveganj podnebnih sprememb
Podjetja lahko na dolgi rok profitirajo, če sprejmejo ukrepe za prepoznavanje in celo predvidevanje omenjenih podnebnih tveganj.
Fizična tveganja
Fizičnih tveganj ne moremo nadzirati, vendar obstajajo koraki kako se pripraviti nanje.
- Napovedovanje potencialnih scenarijev po regijah za odkritje najranljivejših področij poslovanja.
- Spremembe v dobavni verigi (diverzifikacija in odmik od dobaviteljev na rizičnih področjih).
Regulatorna tveganja
Hitro spreminjajoče regulatorno okolje povzroča podjetjem težave pri hitrosti prilagajanja poslovanja.
- Prvi korak je razumevanje in spremljanje predpisov na področju podnebja za učinkovito prilagajanje regulatornim spremembam. Prav tako je nujno sodelovanje podjetij pri oblikovanju predpisov v prihodnosti.
- Drugi korak je postavitev interne strategije podjetja za podnebno ukrepanje.
- Zadnji korak je delo z zunanjimi deležniki, kot so regulatorna telesa in industrijska združenja, pri izmenjavi dobrih praks in mnenj.
Tehnološka tveganja
Podjetja lahko utrpijo škodo z nezadostnim vlaganjem v nove, čiste tehnologije.
- Uvajanje novih tehnologij v izogib potencialnim globalnim in lokalnim nihanjem cen energije, kot na primer prehod na obnovljive vire energije, proizvedene na lokaciji.
Tržna tveganja
Zaradi zmanjšanega povpraševanja po netrajnostnih izdelkih ali izdelkih z višjim ogljičnim odtisom lahko podjetja izgubijo del tržnega deleža ali pa popolnoma propadejo. To tveganje je poznano tudi izven podnebnega konteksta, pa vendar lahko pritiski povezani s podnebjem spremenijo celotno okolje v katerem podjetje deluje, ne le specifičnega segmenta.
- Trajnostno oblikovanje novih proizvodov: z minimalnimi odpadki pri proizvodnji in uporabi, z uvajanjem visoke stopnje reciklabilnosti in ponovne uporabe.
- Prilagoditev strategije podjetja proti blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.
Tveganje ugleda
Tveganje ugleda je lahko direktno in izhaja iz določenih potez s strani podjetja, ali indirektno v obliki negativnega odnosa javnosti do celotne industrije v kateri podjetje deluje. V primeru podnebnih sprememb je to predvsem izguba dobičkonosnosti z naslova poslovnih aktivnosti in stališč, ki jih javnost sprejema kot škodljive.
- Javno, jasno in odkrito komuniciranje podnebnega ukrepanja.
Članek je bil delno povzet po raziskavi McKinsey Sustainability: How companies can adapt to climate change. (več) Devet ukrepov za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb Bila je osredotočena na obisk različnih paviljonov in strokovnih dogodkov v sklopu sejma EXPO, ogledu prvega trajnostnega mesta, navezovanju stikov in odpiranju priložnosti za nove ideje in povezave.
Mednarodni poslovni forum Green Star
V okviru tematskega sklopa "Trajnostni razvoj, zelene tehnologije in les" je obiskala slovenski paviljon in se udeležila mednarodnega poslovnega dogodka Green Star pod okriljem CER, javne agencije SPIRIT Slovenija ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je osvetlil ključne korake za doseganje podnebnih ciljev ter temeljev za vzpostavitev sodobne podnebno nevtralne ekonomije.
Osrednje predavanje je imel Gregor Benčina, predsednik zavoda CER, ki je predstavil projekt »Green Star« in osvetlil njegov namen: »Namen projekta je ozavestiti slovenska podjetja, da morajo na področju trajnosti nekaj storiti in da stvari, v kolikor jih ne merimo, težko izboljšamo. Zato je v prvi fazi namen izmeriti kje smo danes, nato določiti cilje, pogledati kje so naše močne in kje šibke točke. Šele nato se lahko podamo na pot izboljšanja našega trajnostnega vtisa. Projekt Green Star je namenjen vsem podjetjem, ki se zavedajo pomena pridobivanja konkurenčnih prednosti tudi na podlagi trajnostnega razvoja.«
Sledil je panel, na katerem so sodelovali Saša Bavec, član uprave Knauf Insulation, ki je povedal, da podjetja nikoli ne bodo govorila »istega jezika« na področju trajnosti, saj prihajajo iz različnih področij, imajo različno zgodovino in različno razumejo trajnost. Lovro Peterlin, izvršni direktor A1 Slovenija je predstavil prehod podjetja do ogljične nevtralnosti, kar načrtujejo v naslednjih devetih letih. »Celotna družba veliko govori o pomembnosti trajnosti, vendar v to ne vlaga zares. To moramo spremeniti«. Panelu se je pridružil tudi Sushil Wadhwa, izvršni direktor in predsednik Platinum World Group, Mumbai.
V sklopu foruma sta bila predstavljena še dva odlična projekta članov CER, Green Pinguin, rešitev za pametna mesta, ki ga je predstavila Mojca Markizeti iz podjetja Iskraemeco in Nomo, integracijska platforma, ki povezuje vse ponudnike mobilnosti na enem mestu, katero je predstavil Janez Križan iz podjetja AMZS.
Sprejem na nizozemskem paviljonu
V sklopu Evropskih dnevov krožnega gospodarstva smo se udeležili strokovnih dogodkov ter posebnega vodenja po nizozemskem paviljonu. Koncept nizozemskega paviljon na Expo 2020 temelji na uvajanju krožnega gospodarstva. Predlaga t.i. krožni podnebni sistem, ki zbira vodo, energijo, proizvaja dež in hrano, ustvarja začasen biotop, ki uteleša fuzijo umetnosti, arhitekture in tehnologije. Vsi gradbeni materiali paviljona so lokalni industrijski materiali (pločevina, jeklene cevi in kanali), ki se jih bo po koncu sejma ponovno uporabilo na bližnjih lokacijah. Uniforme zaposenih na paviljonu so zasnovane iz recikliranih materialov.
Simemensov načrt za pametna mesta prihodnosti
Delegacija je bila deležna posebnega vodenja in predavanj v Siemensovem centru na EXPO. Center prikazuje načrt za preoblikovanje urbanega življenja v pametnih mestih prihodnosti. Združuje Siemensove tehnologije v 137 zgradbah in tako celotni EXPO dogodek oblikuje v najbolj digitaliziran, trajnostni in varni Expo v zgodovini. Več >
Ogled The Sustainable City – prvo trajnostno mesto v Dubaju
Obiskali smo The Sustainable City, prvo trajnostno mesto v Dubaju, ki je že šest let dokaz, kako lahko ljudje in mesta dosežejo nizkoogljično življenje in si prizadevajo za ogljično nevtralno prihodnost. Gre za edinstven koncept v tem okolju, ki na novo definira trajnostno življenje s trajnostnimi objekti, zunanjimi ureditvami in storitvami, ki imajo minimalni negativni vpliv na okolje.
V Dubaju smo se pogovarjali tudi s Karmen Švegl, dopisnico z Bližnjega vzhoda za RTV Slovenija, ki je pripravila prispevek o priložnostih, ki jih ponujajo združeni Arabski emirati slovenskim podjetjem. Prispevek si lahko ogledate tukaj.Pet dnevna poslovna delegacija Expo Dubaj Avtor: Miha Škrokov
Do leta 2017 na svetu nismo imeli globalnih izhodišč za merjenje krožnega stanja našega sveta. Prav tako nismo imeli razpoložljivih podatkov, na osnovi katerih bi razumeli, kako se lahko učinkovito premaknemo h krožnosti oz. spremljamo napredek. Januarja 2018 je bilo na Svetovnem letnem forumu v Davosu objavljeno prvo poročilo o krožnosti Circularity Gap Report s katerim so želeli ilustrirati in kvantificirati presečnico med krožnim gospodarstvom in podnebnim ukrepanjem.
Ker so emisije toplogrednih plinov (TGP) direktno povezane z našimi načini pridobivanja surovin, proizvodnje in potrošnje, poročilo kliče po razširitvi pogleda iz izrazito energetskega fokusa podnebnega ukrepanja na vključitev materialnih tokov kot enega od ključnih virov emisij TGP.
Glavno sporočilo poročila je izračun t.i. »krožne vrzeli«, torej koeficienta med količino surovin, ki smo jih globalno potrebovali v dotičnem letu in količino ponovno uporabljenih surovin oziroma surovin v »krogotoku«. Rezultat poročila navaja, da smo bili na globalni ravni v letu 2021 le 8,6 % krožni, ta številka pa se v zadnjih letih celo manjša.
Osnove krožnega gospodarstva
Krožno gospodarstvo je ideja, ki v svojem bistvu predstavlja sredstvo za dosego cilja – družbeno pravičnega in ekološko varnega okolja v katerem bivamo. V osnovi je krožno gospodarstvo model proizvodnje in potrošnje, ki vključuje delitev, ponovno uporabo, popravilo, obnovo in reciklažo obstoječih materialov in proizvodov za najdaljši možen čas. Glavno gonilo krožnega gospodarstva je enačba pri kateri z manj materialov in emisij zagotovimo iste ali boljše gospodarske rezultate.
V poročilu avtorji omenijo naslednje povezane vidike, ki morajo biti upoštevani pri krožnem gospodarstvu: kako so materiali / surovine izkoriščeni za doseganje družbenih ciljev preko fizičnih sistemov ( cestna infrastruktura, tehnologije) in družbenih sistemov (vladne inštitucije, podjetja, skupnosti in trgi).
Raziskava, ki je bila del poročila, je razkrila, da bi lahko prehod na krožno gospodarstvo znižal emisije toplogrednih plinov za 39 % in porabo surovin za 28 %. Največji prispevek bi dodali ukrepi na področju stavb (več kot pol), sledita sektorja prometa in agroživilstva.
Cilji in strategije
Vso kompleksnost krožnega gospodarstva avtorji Circularity Gap Report strnejo v dva cilja in štiri strategije, za katerimi stoji študija kako se materiali/surovine pretakajo skozi gospodarstvo in njihova dolgoročna raba.
Global Circularity Gap Report - v letu 2021 smo bili le 8,6 % krožni Z velikim veseljem sporočamo, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo projekt Green Star prepoznalo kot orodje, ki podjetja spodbuja k podnembemu ukrepanju in trajnostnemu poslovanju.
V svoji obrazložitvi so zapisali, da gre za učinkovito digitalno rešitev, ki podjetja spodbuja k podnebnemu ukrepanju in trajnostnemu poslovanju, kar je cilj politike tako na ravni EU, kot tudi na ravni Slovenije. Orodje upošteva vse mednarodno priznane smernice in zakonodajo. Prav tako je možna enostavna generacija poročil, ki so lahko v podporo tako podjetjem, kot tudi odločevalcem pri oblikovanju razvojnih politik.
S tem je Green Star dobil tudi uradno potrditev, da bo igral ključno vlogo pri opolnomočenju podjetij na poti zelenega prehoda in doseganju podnebne nevtralnosti.
Več informacij www.green-star.si Green Star projekt podprlo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Pritiski na podjetja za podnebno ukrepanje se v zadnjem času povečujejo. Smo v ključnem desetletju, na točki preloma, ki bo odločila ali nam bo uspelo podnebne spremembe obdržati nivoju zmernih vplivov na okolje in našo družbo.
V zadnjem letu smo spremljali precejšnje prilagoditve pri podnebnem ukrepanju tudi v gospodarstvu. V novembrskem članku smo pisali o opazni prisotnosti gospodarstva na podnebni konferenci COP26, kar nakazuje na pripravljenost k premikom k podnebni nevtralnosti. Tudi število podjetij, ki se zavezujejo za ambiciozne cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se znatno povečuje. Več kot 2400 podjetij in finančnih institucij že sodeluje z organizacijo Science Based Targets initiative (SBTi) pri pripravi ciljev in zavez zmanjšanje emisij, ki temeljijo na znanstveni osnovi.
A doseganje teh ciljev ne bo izvedljivo brez natančne izmere emisijskih žarišč v poslovanju podjetja. Na tem mestu vstopijo izračuni ogljičnega odtisa podjetij.
Ogljični odtis podjetja vključuje vse emisije, ki se pojavijo pri delovanju podjetja. To pomeni, da so poleg neposrednih izpustov, vključene tudi posredne emisije, kar vključuje celotno vrednostno verigo. V osnovi je ogljični odtis formula in sicer vsota aktivnosti, ki proizvedejo ogljične emisije pomnožena z emisijskimi faktorji.
Izračun ogljičnega odtisa prinese podjetju naslednje koristi:
- Je merilo za določitev trenutne porabe in emisij toplogrednih plinov.
- Orodje za pomoč pri postavitvi načrtov za znižanje emisij skozi čas.
- Pomaga pri odkritju emisijskih žarišč.
- Odlična priložnost za prikaz dobrega poslovanja podjetja zunanjim deležnikom z vidika trajnosti.
- Identifikacija podnebnih tveganj in priložnosti.
Tri kategorije emisij
GHG Protokol je globalno standardizirano ogrodje, produkt sodelovanja organizacij World Resources Institute (WRI) in World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), ki je ogljični odtis podjetja razcepilo na tri kategorije:
Obseg 1
Predstavlja neposredni del emisij, torej tiste, ki so pod nadzorom podjetja. Te so produkt lastne porabe energentov, uporabe službenih vozil, proizvodne in procesne emisije in izgube pri hladilnih sredstvih.
Obseg 2
Pokriva posredne emisije z naslova porabe električne energije za potrebe poslovanja podjetja, obratovanja proizvodnje in daljinskega ogrevanja. Posredne pa so zato, ker ogljični izpusti niso bili ustvarjeni na lokaciji podjetja, temveč v primeru elektrike, na lokaciji elektrarne. Ker pa podjetje to elektriko uporablja, je zato posredno odgovorno za izpuste.
Obseg 3
Predstavlja vse ostale emisije, ki so izven nadzora podjetja in niso vključene v obseg 2. Te so službene poti z najetimi vozili in letali, uporaba proizvodov podjetja, prihodi zaposlenih na delo, upravljanje z odpadki…
Kako lahko podjetja izmerijo svoj ogljični odtis
1. Izbira metode za merjenje
GHG Protokol je najbolj pogosto uporabljeno orodje za izmero ogljičnega odtisa podjetja. Druga opcija je uporaba standarda ISO 14064, ki pa za temelje prav tako uporablja GHG protokol.
2. Definicija obsega izmere
Določena podjetja imajo kompleksne strukture (več hčerinskih podjetij, franšize itd.). Pri takih je potrebna definicija obsega merjenja kot tudi časovne periode izmere ogljičnega odtisa. Odločitev mora biti sprejeta tudi za emisije obsega 3, ki so trenutno večinsko le opcijske zaradi kompleksnosti merjenja in pridobivanja podatkov.
3. Zbiranje podatkov
Pri zbiranju podatkov je potrebna odločitev kako natančen mora biti izračun in kolikšna so dovoljena odstopanja. Ta dilema nastane predvsem zaradi pomanjkanja primarnih podatkov, torej podatkov, ki jih je možno izmeriti, odčitati. Če ti niso na voljo, se mora podjetje zanašati na sekundarne podatke, ki pa so manj zanesljivi in temeljijo na ocenah.
4. Apliciranje standardiziranih emisijskih faktorjev
Za izračun ogljičnega odtisa po navedeni formuli (glej zgoraj) so potrebni posodobljeni emisijski faktorji. To so koeficienti, ki omogočajo pretvorbo podatkov z naslova neke aktivnosti v emisije toplogrednih plinov. So most, ki na eni strani povezuje kilograme toplogrednih plinov in, v primeru elektrike, kilovatne ure porabe elektrike. Emisijski faktorji omogočajo primerljivost emisijske intenzivnosti posameznih aktivnosti podjetja, saj poenotijo podatke na skupni imenovalec - ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-e).
5.Verifikacija rezultatov
Podjetje lahko poviša verodostojnost izračuna ogljičnega odtisa tako, da ga verificira pri pristojni organizaciji, ki se ukvarja z analizo ogljičnega odtisa podjetij. Na globalni ravni je taka organizacija Carbon Trust. Ta korak je opcijski, vendar za javno komuniciranje ogljičnega odtisa zaželjen.
Kaj je ogljični odtis podjetja in zakaj je pomemben? Avtor: MAG. PETRA KANDUS Svetovalka za trajnostne poslovne strategije in nefinančno poročanje / Gentian
V prešnjem prispevku je bila opisana pot do ničelnega ogljičnega odtisa za mala in srednje velika podjetja. V tem prispevku pa si lahko preberete kakšen je postopek znižanja ogljičnega odtisa podjetja.
Postopek je sledeč:
1. Izmerite emisije podjetja. Prvi korak je izračunati osnovno evidenco emisij toplogrednih plinov. Ko je osnova določena, lahko podjetja začnejo postavljati cilje in začrtajo pot za doseganje teh ciljev. Greenhouse Gas Protocol je najpogosteje uporabljan protokol za obračunavanje toplogrednih plinov, ki podjetjem ponuja orodja, kako se lotiti podviga.
MSP morajo postati pismena v obračunavanju ogljika in poglobiti razumevanje svojih virov emisij.
2. Postavite cilje za zmanjšanje emisij. Za podjetja, ki se šele začenjajo zavedati globalnega poslovnega trenda trajnostnega razvoja, ni več negotovosti glede zastavljanja ciljev. Pobuda Science-Based Targets, ki upošteva globalni ogljični proračun, je pred kratkim napovedala poenostavljeno pot do odobritve ciljev MSP in se osredotoča na neposredne emisije MSP, pri čemer se emisije iz vrednostne verige ocenijo pozneje. Pobuda omogoča dve različni stopnji prizadevanj – stopnjo razogljičenja, ki je potrebna, da dvig svetovne temperature ne preseže 2°C, in agresivnejšo stopnjo, po kateri dvig ne preseže 1,5°C. Gre za 30-odstotno oziroma 50-odstotno zmanjšanje neposrednih emisij (obseg 1 in obseg 2) do leta 2030 z osnove v letu 2018.
V zadnjem letu so zahteve po ničelnem ogljičnem odtisu v porastu. Čeprav gre za plemenit cilj, sta prvotna nejasnost opredelitve pojma in zanašanje na ogljične izravnave za nevtraliziranje emisij vzbudila precej dvomov znotraj skupnosti trajnostnega razvoja v dejanski napredek, ki je bil narejen. Da bi zagotovila verodostojnost ciljev ničelnega ogljičnega odtisa, je pobuda Science-Based Target (SBTi) pred kratkim vpeljala standard cilja ničelnega ogljičnega odtisa. Za podjetja, ki si resno prizadevajo postaviti cilj ničelnega ogljičnega odtisa z odobritvijo pobude SBTi, so zahteve stroge. Zaveza za ničelni ogljični odtis z odobritvijo pobude SBTi mora zajemati ne samo CO2, ampak vse toplogredne pline. Vključevati mora vse obsege emisij, tako tiste, ki se nanašajo na lastno poslovanje podjetja (obseg 1 in 2), kot tudi tiste, ki se ustvarjajo v njegovi vrednostni verigi (obseg 3). Končno za uravnoteženje preostalih emisij niso dovoljene ogljične izravnave, pri doseganju cilja štejeta samo dokončna odprava in izločitev ogljikovega dioksida.
3. Pripravite načrt za ukrepanje. Na podlagi evidence osnovnih emisij mora podjetje oceniti svoje možnosti razogljičenja. Nekateri pristopi imajo vsesplošen učinek, na primer prehod na ogljično manj intenzivna goriva in čisto električno energijo, toda različni sektorji imajo različne izzive in priložnosti za zmanjšanje emisij. Strateški dokument določi možnosti, stroške in prednosti ter začrta pot za prihodnost z ustreznimi mejniki. Postopek zmanjšanja ogljičnega odtisa za podjetja Avtor: MAG. PETRA KANDUS Svetovalka za trajnostne poslovne strategije in nefinančno poročanje / Gentian
MSP so temelj svetovnega gospodarstva, saj predstavljajo 90 % podjetij in 50 % zaposlitev po vsem svetu. Dejavnost MSP naj bi zajemala 60–70 % vpliva gospodarstva Evropske unije na okolje. Da bi dosegli globalne cilje na področju razogljičenja, nujno potrebujemo sodelovanje MSP.
Zahteva po ničelnem ogljičnem odtisu
V zadnjih dvajsetih letih se je okvir delovanja podjetij korenito spremenil. Medtem ko so podjetja doživljala gospodarsko rast, globalizacijo in povečano potrošnjo, so postali izrazitejši tudi njihov prispevek k svetovnim emisijam in podnebnim spremembam, zmanjšanje biotske raznovrstnosti in družbeni problemi. Fizični učinki podnebnih sprememb – pogostejši in hujši izredni vremenski dogodki, poplave, vročina in velika temperaturna nihanja – imajo močan vpliv na fizično premoženje podjetij in motnje oskrbovalne verige, ki so jim MSP še posebej izpostavljena.
Pritisk za ukrepanje narašča. Alarmi zvonijo že nekaj časa, vendar se zakonodajalci, regulatorji in velike multinacionalke začenjajo zavedati, da status quo ni več vzdržna dolgoročna strategija in da je treba ukrepati hitro in odločno. To zavedanje ustvarja popolno nevihto za majhne akterje v poslovnem svetu. Pot do ničelnega ogljičnega odtisa za mala in srednje velika podjetja Zato, ker je vedno bolj jasna razlika med podjetji, ki izčrpavajo okolje in ljudi, ter sodobnimi podjetji 21. stoletja, ki so svoj namen sposobna uresničiti s pozitivnim odtisom na okolje in kakovost življenj. Ker obstajajo podjetja, ki razumejo podnebna in okoljska tveganja in znajo izkoristiti priložnosti sprememb zelene preobrazbe in podjetja, ki še danes rada onesnažujejo pred tujim pragom. Kriteriji trajnosti se odražajo tudi na razpisih.
Novi razpisi v znamenju trajnosti
Polona Rifelj, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v luči razpisov pravi, da želi EU z evropskim zelenim dogovorom doseči korenite spremembe v poslovanju, da bi dosegli ničogljičnost. Posledično se spreminjajo tudi kriteriji za pridobivanje denarja tako na bankah kot tudi na javnih razpisih. »Na veljavi pridobivajo okoljski, krožni kriteriji,« je poudarila Rifljeva. Dodala je, da seveda iz finančnih bilanc podjetij ne moremo razbrati njihovega vpliva na okolje, zato to poskuša urediti z uredbo o taksonomiji, s katero poskuša preusmeriti naložbe v trajnostne, obvladati okoljska in podnebna tveganja, preprečiti degradacijo okolja, spodbuditi preglednost finančnih in gospodarskih dejavnosti. Merila ali je neka dejavnost okolju neškodljiva, naj upoštevajo tudi institucije, ki izvajajo javne razpise. Določena bodo tudi okoljska merila:
• prispevek projekta k energetski učinkovitosti
• prispevek projekta k snovni učinkovitosti
• prispevek projekta k obnovljivim virom energije
• prispevek projekta h krožnemu gospodarstvu (recikliranje, uporaba sekundarnih surovin, sledenje materialom, ponovna uporaba, souporaba, …)
• okoljska naravnanost podjetja, ki se izkazuje z okoljskimi certifikati
Polona Rifelj napoveduje, da bo teža teh certifikatov večja kot v preteklosti, ko so prevladovali ekonomski kriteriji. »Izpolnjevanje zelenih meril lahko prinese več točk in več možnosti za pridobitev razpisa,« je dejala in dodala, da na ministrstvu že pripravljajo razpis v vrednosti 640 milijonov evrov nepovratnih sredstev in povratnih sredstev. Razpisi bodo zajemali raziskave, razvoj in inovacije, demonstracijske projekte, podporo digitalizaciji, krožnim modelom ipd. »Orodje Green Star, ki bo danes predstavljeno, nedvomno opravi trajnostno analizo podjetja, podjetju pa da sliko, kje se nahaja in kaj še lahko izboljša,« je dejala.
Združenje bank Slovenije za enoten ESG vprašalnik
Zelene kriterije za pridobivanje financiranja uvajajo tudi banke. Alenka Recelj Mercina, koordinatorka trajnostnega razvoja v NLB se je uvodoma uprla na termin skrbni pregled podjetja (due diligence), ki je bil zbir tipičnih finančnih faktorjev, kamor sedaj vstopa tudi ocenjevanje podjetja glede razogljičenja. »Trajnostne finance v EU so se oblikoavle zaradi neuspeha trga in vplesti se je morala država in ukrepati,« Alenka Recelj Mercina spomni na uvedbo trajnostnih financ in dodaja, da se v prihodnjih letih obeta vsebinska transformacija financ, ki bo terjala zasebne in javne investicije v zeleni in digitalni prehod skozi daljše časovno obdobje. »Osrednja vloga taksonomije in trajnostnih razkritij pri preusmerjanju financ je, da banke ocenjujejo projekte, ki jih dobijo na mizo – ali gre res za zeleni projekt ali ne. To ne pomeni, da banke ne bomo več financirale tistega, kar ni v taksonomiji, kakšen del našega posojilnega portfelja bo zelen, kakšen pa tudi ne.« današnji okvir trajnostnih financ EU temelji na treh stebrih:
- taksonomija EU;
- razkritja;
- orodja (za pomoč podjetjem, tržnim udeležencem pri razvoju trajnostnih projektov in preprečevanju greenwashinga). EU je stopila na pot zelene preobrazbe, kar se odraža tudi v javnih razpisih Kaj naredimo, ko spoznamo nekoga novega? Glede na to, da večina medosebnih spoznavanj danes poteka preko aplikacij, človeka kolikor hitro je mogoče, najprej »poguglamo«. Nič drugače ni, ko spoznamo novega novega poslovnega partnerja. S tehnologijo, ki nam je na voljo, si pomagamo, da ga spoznamo, poskušamo izvedeti čim več - tudi iz drugih virov - in preverimo finančno boniteto, saj želimo vedeti s kom bomo sodelovali, kakšna so tveganja. S podnebnimi spremembami in vse večjo pomembnostjo trajnostne naravnanosti pa tlakuje pot k drugačni poslovni »osebni« izkaznici,« je na prvem letošnjem zelenem zajtrku v organizaciji CER – Partnerstva ta trajnostno gospodarstvo, uvodoma opomnil predsednik CER, Gregor Benčina.
Kmalu nova direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti
ESG mehanizem, ki izkazuje napredek podjetja pri uresničevanju okoljskih, družbenih in vodstvenih zavez, postaja resničnost. Podjetja vse pogosteje čutijo »podnebne« pritiske glede podnebja, okolju prijaznih rešitev ter večjo transparentnost poslovanja, tako s strani potrošnikov kot tudi skladov, bank, financerjev, … Vsi namreč stremijo k bolj trajnostnim poslovnim modelom in vse bolj očitno je, da bodo tisti, ki ne vlagajo v zeleno in trajnostno, počasi izgubili primat na trgu. »Greenwashinga« ljudje več ne tolerirajo. Tako niso osamljeni primeri, ko potrošniki in državljani že tožijo podjetja in vlade, če so ti premalo ambiciozni na poti zelene preobrazbe. Pritiski na podjetja pa so tudi s strani regulatorjev in drugih evropskih institucij in uradov.
EU je tako že zasnovala predlog direktive o poročanju o trajnostnem rposlovanju podjetij, ki je del večje tranzicije kapitala v trajnost kot je evropski Zeleni dogovor, je povedala Malgorzata Feluch iz GD Fisma – Enota za finančne trge C.1 pri Evropski Komisiji. Posledično bi lahko direktivo nefinančnega poročanja zamenjala direktiva o trajnostnem poslovanju podjetij, ki bo nadgradnja obstoječe direktive.
Kakšne podatke bodo morala posredovati podjetja?
Malgorzata Feluch pravi, da naj bi nova direktiva obsegala štiri področja: okolje, družbo (zaposleni), človekove pravice in koruptivnost (oziroma nekoruptivnost). Vendar lahko podjetja poročajo o tem na svoj način, saj gre za pogled »od znotraj navzven« in tudi ker ni določenega okvira, lahko podjetja o tem poročajo na svoj način. »Ker je predlog še v fazi pogajanj, še ni jasno, kako obsežne bodo spremembe, kako bodo morala podjetja poročati in o katerih temah, se pa s tem odpira poglavje novih evropskih standardov,« je pojasnila Feluchova.
Je vaše podjetje med izjemami? Bo tudi vaše podjetje moralo poročati o trajnostnem poslovanju? 23. februarja je Evropska komisija predstavila pomemben in dolgo pričakovani sveženj o trajnostnem upravljanju podjetij.
Komisija je sprejela predlog direktive o primerni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti. Cilj predloga je spodbujati trajnostno in odgovorno ravnanje podjetij v vseh globalnih verigah vrednosti. Podjetja bodo morala odkriti in po potrebi preprečiti, odpraviti ali ublažiti škodljive vplive svojih dejavnosti na človekove pravice ter na okolje.
Nova pravila o primerni skrbnosti se bodo uporabljala za podjetja EU, kamor sodijo vse družbe z omejeno odgovornostjo v EU z več kot 500 zaposlenimi in več kot 150 milijoni evrov čistega prihodka po vsem svetu. Druga skupina pa so druge družbe z omejeno odgovornostjo, delujoče v opredeljenih sektorjih z velikim učinkom in imajo več kot 250 zaposlenih in čisti prihodek v višini 40 milijonov evrov in več po vsem svetu. Po novih pravilih Komisije bodo morala podjetja spoštovati človekove pravice in okolje v globalnih verigah vrednosti V sredo, 2. marca je bila v okviru projekta Symbi virtualna delavnica z naslovom Digital tools & pathways workshop. Na delavnici so se udeleženci seznanili z digitalnimi orodji/rešitvami, s katerimi je/bo mogoče podpreti in spodbuditi procese industrijske simbioze ali krožne preobrazbe. Med šestnajstimi primeri, smo predstavili tudi rešitve iz Slovenije: Green Star, CAS 2.0 in E-simbioza. Poleg tega smo med primeri, predstavili tudi orodje Synergie 4.0. Izbrani primeri bodo na voljo tudi na spletni strani programa Interreg Europe, v kategoriji dobrih praks. Digitalna orodja za spodbujanje industrijske simbioze ali krožne preobrazbe Avtor: Miha Škrokov
V preteklih CER-ovih zelenih člankih smo se dotaknili definicije ogljičnega odtisa podjetij in pomembnosti izračuna, nadaljevali smo z razlogi zakaj izračunati ogljični odtis in orisali postopek znižanja ogljičnega odtisa podjetja.
V tem članku nadaljujemo predstavitev ogljičnega odtisa s podrobnejšim vodičem o nujnih korakih pred začetkom računanja ogljičnega odtisa. Kratek vodič o nujnih korakih pred začetkom računanja ogljičnega odtisa za vaše podjetje V obdobju pred volitvami želimo s predstavniki političnih strank spregovoriti o ključnih ukrepih za udejanjanje zelenega in digitalnega prehoda v Sloveniji ter o priložnostih, ki jih gospodarstvu in Sloveniji prinaša zeleni prehod, ki je po našem mnenju največja razvojna priložnost prihodnjega desetletja.
Skupaj bomo iskali odgovore na temo prihodnjega gospodarskega razvoja, o priložnostih ki jih Sloveniji ponuja Greentech ter o izkoriščanju naravnih danosti ter domačega znanja.
Dotaknili se bomo štirih vidikov, in sicer države, gospodarstva, energetike in prihodnosti. Kakšen pogled ima posamezna stranka na zeleni prehod, kakšna so stališča glede davčne politike, kako lahko Slovenija postane ogljično nevtralna država, kakšno vlogo naj bi imel Eko Sklad v prihodnje. Pogovarjali se bomo o energiji prihodnosti in energetski strategiji Slovenije, kako lahko pomembno digitalizacija vpliva na trajnostno naravnanost, katere finančne in nefinančne spodbude bi uvedli in o ukrepih za zagotavljanje boljšega jutri.
Pogovore s strankami bo vodil Gregor Benčina, predsednik sveta zavoda CER.
Svoje poglede bodo z nami delili:
Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, NSI
Andrej Čuš, državni sekretar MGRT, gibanje Povežimo Slovenijo
Soniboj Knežak, poslanec, SD
Edvard Paulič, poslanec, LMŠ Zeleni pogovori s predstavniki političnih strank Vabimo vas k glasovanju za najboljši energetski projekt leta 2022, ki poteka do 31. marca 2022.
V finale za najboljši energetski projekt leta 2022 sta se s svojimi projekti uvrstila dva člana CER, Lumar in Petrol.
Lumar se je med finaliste uvrstil s projektom Trajnostne prenove poslovne stavbe Lumar, Petrol pa v kategoriji energetske učinkovitosti v prometu in logistiki, s postavitvijo hranilnika električne energije in ultra hitrih polnilnic.
Predstavitev projektov si lahko ogledate tukaj: Lumar in Petrol
Za oba projekta, ki tekmujeta v različnih kategorijah lahko glasujete tukaj.
Glasovanje bo potekalo do 31. marca 2022 do 24. ure, zmaglovalci pa bodo razglašeni 11. aprila.
Več o Lumar projektu:
Prenove poslovne stavbe so se v Lumarju lotili sistematično, saj so najprej izvedli natančen energetski pregled, na osnovi katerega so bili predlagani ukrepi za prenovo.
Nekaj rezultatov trajnostne prenove:
- Ravno streho so nadgradili z zeleno streho.
- S toplotno izolacijo sten so toplotno prehodnost sten izboljšali za 80%, strehe pa za 77%.
- Celotna potreba po toploti za ogrevanje se bo zmanjšala za 66%.
- Z izvedbo teh ukrepov bodo na letnem nivoju znižali izpuste CO2 za okoli 78 ton.
Več o Petrol projektu:
Gre za velik razvojni projekt, kombinacijo hranilnika električne energije in ultra hitre polnilnice. Postavili so ju na prodajnem mestu Kozina, kjer hranilnik zmanjša konično obremenitev na polnilnici. Z drugimi besedami, hranilnik omogoča polnjenje na ultra hitri polnilnici z občutno manjšo električno močjo iz omrežja, kot bi jo potrebovali pri polnjenju brez hranilnika. Takšna kombinacija zagotovi zadostno moč, ko je ta potrebna, po koncu pa se hranilnik počasi spet napolni.
Obema članoma želimo veliko uspeha in zmago v svoji kategoriji! Člani CER med finalisti za Energetske nagrade 2022 Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v prvem in drugem razpisu poziva državljane in državljanke, naj za svoja mesta opredelijo izzive novega evropskega Bauhausa in sodelujejo pri sooblikovanju rešitev. Projekti bodo podpirali trajnostne navade ter razvoj novih proizvodov, storitev ali rešitev. Rok za oddajo predlogov je 29. maj 2022.
Tretji razpis za podporo lokalnim pobudam novega evropskega Bauhausa zagotavlja tehnično pomoč malim in srednje velikim občinam, ki nimajo zmogljivosti ali zadostnega strokovnega znanja za uresničevanje projektnih zamisli novega evropskega Bauhausa. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov bo 20 izbranim krajevnim projektnim zasnovam po načelih novega evropskega Bauhausa zagotovila prilagojeno praktično podporo. Rok za oddajo prijav je 23. maj 2022.
Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_2141 Evropska komisija je danes objavila tri razpise za uresničevanje novega evropskega Bauhausa v praksi Evropska komisija je 30. marca predstavila sveženj predlogov v okviru evropskega zelenega dogovora. Njihov namen je, da da bi trajnostni izdelki postali pravilo v EU, krožni poslovni modeli dobili nov zagon, potrošniki pa bili bolje opolnomočeni za zeleni prehod. Del današnjih predlogov sta tudi nova strategija za trajnejše tekstilne izdelke ter nova pravila o gradbenih izdelkih.
Predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke določa nove zahteve glede energijske učinkovitosti in krožnosti, da bodo izdelki trajnejši, varčnejši, zanesljivejši in enostavnejši za ponovno uporabo, popravilo, obnovo in recikliranje. Z novimi zahtevami po informacijah bodo potrošniki bolje seznanjeni z okoljskimi vplivi. Za regulirane izdelke se uvajajo digitalni potni listi, kar bo olajšalo njihovo popravilo ali recikliranje. Predlog vsebuje tudi ukrepe za odpravo uničevanja neprodanega potrošniškega blaga.
Strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke določa vizijo in konkretne ukrepe za zagotovitev, da bodo do leta 2030 tekstilni izdelki, dani na trg EU, imeli dolgo življenjsko dobo in bodo primerni za recikliranje, da bodo v čim večji meri izdelani iz recikliranih vlaken, brez nevarnih snovi in proizvedeni ob upoštevanju socialnih pravic in okolja.
Revizija uredbe o gradbenih proizvodih bo ustvarila usklajen okvir za ocenjevanje in sporočanje okoljske učinkovitosti gradbenih proizvodov. Z novimi zahtevami za proizvode bo zagotovila, da bosta zasnova in proizvodnja gradbenih proizvodov temeljili na najsodobnejših tehnologijah, da bodo ti proizvodi postali trajnejši, popravljivi, primerni za recikliranje in jih bo lažje predelati.
Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_2013
Več informacij: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_22_2014; https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_22_2015; https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_22_2121 Evropska komisija predstavila težko pričakovan nov paket za krožno gospodarstvo Klimatske spremembe za človeštvo predstavljajo resen problem. Pomembno je, da se tega zavedajo tako gospodarstva kot tudi vlade. Najhitrejši učinek na okolje bi dosegli, če bi se odpovedali komoditetam modernega sveta. Ker je to v praksi le fikcija moramo naše pametne naprave začeti tudi pametno uporabljati, saj lahko z uporabo IoT znatno zmanjšamo negativne vplive na okolje. Največji vpliv na naše okolje povzroča CO2, ki nastane zaradi izgorevanja fosilnih goriv in plinov. Prihodnost je vsekakor elektrika, ki je pridobljena z alternativnimi viri. Da bi na tem področju dosegli potrebne mejnike, bo preteklo še nekaj časa, zato je pomembno, da današnjo porabo fosilnih goriv in plinov znatno zmanjšamo, pri čemer nam lahko pomagajo tudi pametne naprave.
Internet stvari dodobra spreminja naše navade in pogled na delovanje naprav. Včasih se zdi, da ljudje raje vidimo povezljivost, kot samo storilnost naprave. Kot vsaka naprava tudi te puščajo določen ogljični odtis v naši naravi, tako v procesu proizvodnje, kot tudi v procesu razgradnje. Zato je modro, da te produkte razvijamo in načrtujemo tako, da s svojo uporabnostjo prispevajo k izboljšanju našega bivalnega prostora. V industriji lahko z uporabo tako imenovanega IIoT zmanjšamo toplogredne emisije in prispevamo k počasnejšemu globalnemu segrevanju. Prav tako lahko to orodje izkoristimo na namene nadzora ogljičnega odtisa v smislu merjenja kvalitete zraka in vode. Lahko si umislimo umetno inteligenco in tako analitično predvidevamo dogodke, kot so poplave, hitrosti vetrov ter ugotavljamo kaj, se lahko zgodi z našim bivalnim prostorom, če ne ukrepamo pravilno in pravi čas.
1. Kaj predstavlja IoT?
Koncepti avtomatizacije in kontrolnih sistemov (IACS – Industrial Automation and Cotrol Systems) so tako imenovane operacijske tehnologije (OT – Operational Tehnology), znane kot kibernetsko-fizični sistemi (CPS – Cyber-physical Systems), ki se uporabljajo v strojegradnji, robotiki, prehrambni, pakirni in v vseh drugih panogah industrije. Internet stvari se je prvič pojavil v domačih in industrijskih okoljih leta 1999.
Poznamo kar nekaj definicij na temo interneta stvari (IoT – Internet of Things), tokrat se bomo osredotočili na dogajanje v ozadju četrte industrijske revolucije (industrija 4.0) ter predstavili industrijski internet stvari (IIoT – Industrial Internet of Things)
2. Industrija 4.0
Da bi bolje razumeli IoT je pomembno razumevanje definicije Industrija 4.0. Ta prihaja iz nemške vlade, kjer so zasnovali projekt z imenom ''Strategija visoke tehnologije'' (High-tech strategy). Slednja spodbuja računalniško vodeno proizvodnjo.
Prva industrijska revolucija je izkoriščala moč vode in moč pare za proizvodnjo, druga industrijska revolucija je izkoriščala moč elektrike, sledila ji je digitalna revolucija, ki je predstavljala uporabo elektronike in informacijske tehnologije za proizvodne namene.
V industriji 4.0 govorimo o pametni tovarni. Kibernetsko-fizični sistemi nadzirajo procese v realnem prostoru in času, ustvarjajo virtualno kopijo realnega sveta in se decentralizirano samostojno odločajo. S pomočjo internetnih in intranetnih povezav ti procesi komunicirajo in sodelujejo tako med seboj kot tudi s človekom v realnem času. Prav tako lahko vsak trenutek človek posega oz. prilagaja proizvodne procese glede na potrebe trga. Takšni kibernetsko-fizični sistemi odločajo sami in hitro prilagajajo svojo proizvodnjo, to prinese konkurenčnost z malimi proizvodnimi serijami, kar svet danes pričakuje in potrebuje.
Industrijski internet predstavlja internet stvari, strojev, računalnikov in ljudi, ki omogočajo inteligentne industrijske operacije z uporabo napredne analitike podatkov za hitrejše in kvalitetnejše rešitve. Tako imenovano modularno strukturo pametne tovarne kopiramo v virtualni svet in se decentralizirano odločamo. S pomočjo IoT-ja lahko kibernetsko-fizični sistemi komunicirajo in sodelujejo med seboj in z ljudmi v realnem času. S pomočjo interneta storitev (IoS - Internet of Services) pa lahko udeleženci uporabljajo oz. celo ponujajo interne in med organizacijske storitve.
3. LAPP in Okolje
V podjetju LAPP se zavedamo svojega ogljičnega odtisa in vpliva na okolje, ki ga povzročamo. Naš ustanovitelj g. Oskar Lapp je že leta 1963 pri proizvodnji kablov začel z recikliranjem. Vročo vodo, ki je nastala ob hlajenju v proizvodnji kablov je uporabil za potrebe ogrevanja prostorov. Leta 1980 je začel reciklirati materiale in standardiziral procese v smeri trajnosti. Leta 2005 je naše podjetje imelo največjo fotovoltaično elektrarno v Stuttgartu. Leta 2015 smo zgradili evropsko centralo LAPP, ki je CO2 nevtralna, leta 2020 pa smo razvili kabelsko uvodnico SKINTOP® MS, prvo na svetu, ki ne vsebuje svinca. Maja istega leta smo razvili tudi IIoT modul za napovedno vzdrževanje PMBx (Predictive maintenance box),ki spada v segment industrijske komunikacije s katero se ukvarjamo že 6. leto, zato je bila to edina logična poteza, razviti nekaj kar bo prispevalo našemu okolju.
S to napravo, ki jo danes imenujemo ETHERLINE® GUARD nadzorujemo obrabo podatkovnih kablov ter s pomočjo algoritma računamo predviden čas vzdrževanja. S tem korenito spreminjamo vzdrževalne procese, ki so se običajno predčasno izvajali in s tem ustvarjali veliko količino odpadnih materialov. S tem v vsakem proizvodnem podjetju prihranimo in postanemo bolj trajnostni in tako pozitivno prispevamo k boljšemu okolju.
Pripravil:
Simon Vrbnjak
Manager Robotics / Application Engineer
LAPP, d.o.o.
Limbuška cesta 2
2341 Limbuš
00386 41 308 571
Simon.vrbnjak@lapp.com
www.lappslovenija.siIndustrijski internet stvari in podnebne spremembe DARS, BTC, Ekonomska fakulteta in NLB z zelenimi tehnologijami do bolj odpornega ter učinkovitega poslovanja
Evropske načrte zelenega prehoda smo v Sloveniji zagrabili z obema rokama, zdaj je čas, da z enako vnemo podpremo še digitalno preobrazbo. Digitalizacija namreč podjetjem omogoča spremljanje in analizo podatkov svojega poslovanja, s tem pa tudi sprejemanje ustreznih trajnostnih ukrepov in ciljev, ki vodijo tudi do izboljšanja učinkovitosti, optimizacije, manjših stroškov ter večje uspešnosti poslovanja.
Kako s pomočjo podatkov zmanjšati stroške in tveganja ter doseči trajnostne cilje, je le eno izmed vprašanj, na katera smo 7. aprila 2022 na dogodku CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo iskali odgovore.
V slovenski družbi DARS so z »zelenim« in varovanjem okolja začeli razmišljati leta 2011, ko so se odločili za pridobitev ISO-certifikatov za varovanje okolja, je prve korake na kratko povzel član uprave DARS Peter Gašperšič. »Klasično razsvetljavo smo zamenjali z LED-razsvetljavo, kar je privedlo do prihranka 2000 megavatnih ur električne energije letno. Tudi investicija, vredna nekaj čez 1 milijon evrov, se je povrnila v dobrih sedmih letih,« je pojasnil. Z zaostrovanjem energetske krize pa se je izkazalo, da so bili morda še premalo ambiciozni.
Pomemben korak k meritvi ogljičnega odtisa je bil tudi na NLB, kjer »smo videli, kje je največja poraba energije v regiji in kakšni so naši emisijski faktorji,« je dejala Maša Švab, koordinatorka trajnostnega razvoja pri NLB, in dodala, da so se zavezali k dobavi električne energije iz brezogljičnih virov tako v Sloveniji kot Srbiji. »Tudi mi se trajnostno preobražamo,« je še dodala.
Že 20 let v »zelenem«
Že 20 let pa (sprva skozi začetne aktivnosti) je na poti zelenega tudi BTC, ki ima veliko nepremičnin, zato so že na začetku naslavljali energetsko učinkovitost stavb, je spomnil Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj pri BTC.
»Lani smo sprejeli novo strategijo za 5-letno obdobje, kjer je ključna trajnost,« je dejal Mermal in dodal, da imajo med drugim še danes eno večjih sončnih elektrarn. »Za tisti čas smo bili zelo pogumni,« je še dodal.
880.000 evrov prihranka
Na pot zelene preobrazbe so pred 14 leti stopili tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je na novo izolirano fasado v vrednosti 1.300.000 evrov in potem postavitev sončnih elektrarn spomnil Dušan Jerše, vodja Finančno računovodske službe z Ekonomske fakultete. »Najpomembnejši korak pa je bila celovita energetska prenova stavbe, ki je trajala od jeseni 2013 do poletja 2014, pri čemer smo zamenjali vse energetske naprave in razsvetljavo, za kar smo pridobili tudi nepovratna evropska sredstva,« je povedal Jerše. Tako so v osmih letih zmanjšali stroške energije (toplotne in električne) za 880.000 evrov letno. »V naslednjem letu se bo povrnila tudi investicija v sončno elektrarno.«
»Ugotovili smo, da smo premalo ambiciozni«
Poleg finančnih kazalnikov so pomembni tudi nefinančni. DARS v družbi ni poznan kot okolju prijazno podjetje, »zato moramo tukaj narediti velik korak naprej«, se zaveda Gašperšič. »Pripravili smo strategijo razvoja družbe do leta 2025, kjer so zajeti tudi cilji glede razogljičenja in digitalizacije, a smo ugotovili, da smo premalo ambiciozni. DARS recimo letno porabi 22.000 megavatnih ur električne energije, in če smo še do sredine lanskega leta plačevali 50 do 60 evrov za megavatno uro, so te cene do zdaj poskočile za faktorje 2, 3 ali 4. veseli smo, če je megavatna ura 200 evrov, kar drastično spremeni sliko,« je pojasnil in dodal, da so ključni koraki k energetski neodvisnosti, da bi se ognili volatilnosti. »Žal se še ne moremo pohvaliti s sončno elektrarno in stremimo, da bi imeli čim več sončnih panelov na naših baznih postajah ob avtocestah in na drugih naših stavbah, s čimer bomo proizvajali elektriko za lastno porabo. Še večji potencial pa vidimo v postavitvi večjih sončnih elektrarn na naših zemljiščih ob avtocestah, pri čemer že sodelujemo z družbo HSE.«
Kako v zeleno prepričati tudi partnerje
Največ emisij pri nas je v obsegu 3, kjer nanje ne moremo vplivati. Tuji partnerji CER-a pogosto povedo, da svojim partnerjem postavljajo stroge pogoje, da emisije zmanjšajo, ali pa bodo izpadli iz dobavne verige. Mermal odgovarja, da imajo malce drugačen pristop in apelirajo na ljudi, partnerje in najemnike pa spodbujajo, kako spremeniti navade. »Najprej bomo začeli s korenčkom, šele potem s pravili,« je povedal o ideji gradnje »BTC-skupnosti«. DARS je zavezanec za javno naročanje in skuša doseči zahteve pri razpisih, takšne so recimo tudi zahteva za 50 % zelene električne energije, uporaba lesa za protihrupne ograje in uporaba recikliranih materialov, je dejal Gašperšič. Veste, kdo pri nas že pogumno stopa v zeleno preobrazbo? Obeta pa se še tretja – energetska. Vse to kliče po dostopni energiji, samooskrbi in dostopnih cenah energije. Zelene in digitalne tehnologije so zato pomemben dejavnik za doseganje trajnostnih ciljev, kot so večja energetska učinkovitost, manjša poraba energije in materialov, manjša proizvodnja odpadkov in emisij ter večja uporaba čiste energije.
"Ukrajinska vojna ima velike posledice tudi za energetsko sliko Evrope. V energetskem smislu nas je naučila, da moramo biti v čim večji meri čim prej samooskrbni in da moramo državljanom energijo dobavljati po dostopnih cenah,” je na dogodku CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo, ki je potekal 7. aprila, uvodoma povedal Mark Boris Andrijanič, minister, pristojen za digitalno preobrazbo. "Ta vojna je 'wake-up call', da začnemo z ambicioznim trajnostnim razvojem,” je dodal. Evropski kapitalski trgi za zdaj imajo denar, a se pogosto zatakne pri implementaciji, opaža. Meni tudi, da marsikje manjkajo dobre meritve, ki so nujne, če želimo odlične projekte. Pri tem mora pomagati tudi država. "Vesel sem, da smo uvedli 40-odstotno davčno olajšavo na zelene in digitalne naložbe v sklopu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. To je dober signal gospodarstvu,” je prepričan Andrijanič.
Denarja je dovolj
Težava za zeleni prehod tako ni več denarna, saj imajo banke težavo najti inovatorje zelenih projektov. Koliko nam manjka, da bi vzpostavili nove, kvalitativne kazalnike in začeli spodbujati tovrstne trajnostne rešitve v luči evropske direktive? "Ne manjka nam veliko,” odgovarja Andrijanič. "Denar bo prihajal v podjetniški ekosistem, bi pa poudaril pomen digitalizacije, kjer morata država in tudi EU bolj jasno nastopiti,” vidi priložnosti. Med ukrepi, ki zajemajo tudi odprtje kripto računa s kavča doma, ne pa na banki, "to se premika”. "Sprejeli smo zakon o digitalni vključenosti in digitalne bone,” Andrijanič izpostavlja nekatere ukrepe, ki so bili izvedeni v zadnjih dveh letih. "Naš cilj je, da do leta 2030 postanemo ena izmed petih najbolj digitalnih držav,” je še dejal in dodal, da za to potrebujemo ambicije.
Digitalizacija je orodje zelenega preboja
Večina projektov v državah se financira z denarjem, ki ga država pobira v obliki davkov. Zato lahko davki igrajo ključno vlogo za druge ukrepe, pri čemer v ospredje danes sodijo davčne olajšave za digitalni in zeleni prehod. "Novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb tako predvideva zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska vlaganja v projekte, kot so računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in veliki podatki, okolju prijazne tehnologije, čistejši javni in zasebni prevoz, razogljičenje energetskega sektorja, energetska učinkovitost stavb,” našteva Tina Humar, generalna direktorica na Ministrstvu za finance. Dodala je, da se olajšava "ne more uveljavljati za vlaganje v delih, ki so financirana iz javnih nepovratnih sredstev”. Nastal bo tudi pravilnik, ki bo jasneje določal, za katera vlaganja bodo na voljo olajšave. Ta je sicer bil v javni obravnavi februarja letos, predvidoma pa bo objavljen aprila, je pojasnila Humarjeva. "Pravilnik bo vsebinsko precej obširen, saj smo upoštevali mnoge pripombe,” s čimer naj bi dosegli pričakovane cilje.
Z digitalnimi rešitvami do trajnostne poslovne preobrazbe
Podjetje, ki je že strumno na poti digitalizacije in trajnosti, je Schneider Electric, ki je eno izmed tistih, ki je aktivno pristopilo k zmanjševanju toplogrednih plinov. Med drugim v podjetju, tako Peter Ušeničnik, spremljajo rabo energije, proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, imajo energetski menedžment, pri čemer pa sta pomembna predvsem integracija vseh sistemov podjetja in intenzivno sodelovanje med oddelki. Zakaj je to pomembno? Ker raziskave kažejo, da lahko povprečen objekt rabo energije zmanjša za 10–20 odstotkov. Vsaj 30 odstotkov celotnega potenciala prihrankov energije v industriji pa je mogoče pridobiti brez investicijskih stroškov.
Digitalizacija kot gonilo razogljičenja
V podjetju EY so ponosni, da so na poti razogljičenja, je dejal Sanjin Ploskić, ki je v EY Švica zaposlen na oddelku Tech Sustainability. »EY je že leta 2020 postalo ogljično nevtralno podjetje, do leta 2025 pa bomo 'net-zero', ko bomo emisije CO2 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 40 odstotkov,« je povedal Ploskić. Čeprav je digitalizacija pomembna, je tudi dvorezni meč, ko je govor o razogljičenju. Do leta 2030 bo kar 20–30 odstotkov električne energije porabil IT-sektor, že danes pa je digitalizacija odgovorna za 4 odstotke izpustov toplogrednih plinov. En strežnik porabi letno toliko električne energije kot eno gospodinjstvo. To so tudi sektorji, kjer je možno razogljičenje. Le odločiti se moramo za prave korake in pravo tehnologijo. »Tehnologije, ki že danes omogočajo razogljičenje v mestih, so pametna omrežja, pametni promet, pametna infrastruktura, pametne hiše …« je nanizal nekaj primerov.
40-odstotna davčna olajšava za zelene in digitalne naložbe Evropska komisija je predlagala nov nabor ukrepov za podjetja. Ta bodo med drugim morala spoštovati tudi človekove pravice in okolje v globalnih verigah vrednosti. Glede na to, da direktiva pokriva toliko različnih področij, nas je zanimalo, kaj so največji izzivi za podjetja, kaj pričakujejo, kako bo to videti v praksi. Na okrogli mizi v sklopu dogodka 15. aprila, ki jo je vodila Lela Mélon, izvršna direktorica Planetary Wellbeing Institutional Framework, EUTOPIA Young Leaders Academy (YLA), sta sodelovali Larisa Grizilo, glavna direktorica za področje človeških virov in komunikacij v podjetju A1 Slovenija, in Petra Kandus, vodja za podnebno ukrepanje in zeleno preobrazbo podjetij, CER ter nekdanja vodja Office of Environmental and Energy Programs The Port Authority of New York & New Jersey.
Primeri dobrih praks
Stroka ne pričakuje večjih sprememb predloga, ki je morda izziv, a tudi priložnost. »Večina večjih podjetij pozdravlja premik v tej smeri, a hudič je v podrobnostih in so zaskrbljena, kako bo to izvedljivo v praksi. Kako se lotiti tega, če imaš 24 dobaviteljev v več državah? Direktiva se mora še malce opredeliti, kako je to izvedljivo, določiti, kateri so prvi dobavitelji in da se stroški med podjetji, ki imajo enake dobavitelji, porazdelijo,« meni Petra Kandus, ki je dodala, da so se v The Port Authority of New York & New Jersey s tem ukvarjali že pred leti. »Notranja skupina se je že tedaj trudila zmanjševati negativen vpliv na okolje in družbo. Velike družbe se s tem že ukvarjajo.«
Larisa Grizilo pa je izpostavila priložnost, ko se je spomnila, da je bil tedanji Simobil že pred sedmimi leti okoljsko zavedno podjetje: »Bili smo prvi družini prijazno podjetje. Že od leta 2012 smo skladni s standardom 12.001 , smo eno izmed 13 podjetij, ki ima EMAS, smo podpisniki standarda 45.000 in listine raznolikosti. To je nabor standardov, ki smo jih vzpostavili, ker nam je to že od nekaj pomembno, a zaveza in odgovornost prihajata z vrha. Vse se začne pri direktorjih.«
Spremeni se lahko tudi energetika
Podjetja, ki so že na tej poti, ne bodo imela večjih težav. Ampak kako preobraziti naftno podjetje, da bo bolj trajnostno? Kaj lahko storimo v kritičnih sektorjih, kjer je trajnostna transformacija nemogoča? »Tobačna industrija se recimo spreminja, želijo biti 'nekadilski',« je spomnila Grizilova in dodala, da so večja podjetja lahko vzor in vplivajo na manjša podjetja. Kandusova meni, da sta dve poti: »Ørsted je največje dansko energetsko podjetje, ki je leta 2010 kurila milijone ton premoga in 1/3 emisij na danskem je izvirala iz Ørsteda, kjer so imeli vizijo, da se bodo še vedno ukvarjali z energijo, a da se bodo preobrazili. Danes so največji proizvajalci električne energije iz vetrnic, njihovi dobički so višji od vložkov v energetsko preobrazbo. Ogromno se razvija tudi na področju betona in cementa, tudi s shranjevanjem ogljika.«
Na mladih svet stoji
»Za tranzicijo sta ključna komunikacija in izobraževanje,« pravi Grizilova, ki je odgovorna za komunikacijo pri A1 za Slovenijo in tudi Srbijo. Primer je ponazorila z otroki, ki so pri nas, če ni na voljo treh košev, zmedeni, kam naj odvržejo odpadke, v Srbiji pa še niso docela usvojili recikliranja. Koliko se mora spremeniti generacija, da pride do spremembe paradigme? »Jaz sem optimistka, sicer te lahko vse mine,« pravi Kandusova v smehu in dodaja, da spodbuja mlade, ki zahtevajo spremembe. »Tisti, ki so na vodilnih položajih, pa imajo moč te spremembe tudi narediti. Da 'business as usual' ne bo več šel naprej, se zaveda vse več ljudi, ki imajo moč,« opaža Petra Kandus. V ZDA recimo ni nobene strategije, ko je prišel na oblast Donald Trump, pa so podjetja sama rekla, da so še vedno zavezana preprečevanju podnebnih sprememb. »Naša generacija mora pripraviti prostor, da lahko prihodnja generacija gradi naprej,« pravi Kandusova. »Mlada generacija nas bo prisilila, da se bomo spremenili,« dodaja Larisa Grizilo in opozori na milenijce, ki sta jim podnebna nevtralnost in delovanje v dobro okolja izredno pomembna. Implementacija trajnostnih rešitev se začne z zavezujočo ambicijo na vrhu podjetja Podjetja se vedno bolj zavedajo neskladja med dobičkom in dolgoročnimi pozitivnimi učinki. Vse več jih dobro premisli, ali so na račun kratkoročnega dobička pripravljeni tvegati dober ugled, zaupanje javnosti in spoštovanje. Po novih pravilih Komisije EU bodo morala podjetja spoštovati tudi človekove pravice in okolje v globalnih verigah vrednosti. Kaj to pomeni v praski? Cilj predloga je spodbujati podjetja pri odkrivanju škodljivih vplivov svojih dejavnosti na človekove pravice, npr. v zvezi z delom otrok in izkoriščanjem delavcev, ter na okolje, npr. na onesnaževanje in izgubo biotske raznovrstnosti, po potrebi pa tudi preprečiti, odpraviti ali ublažiti njihove škodljive vplive. S tem ciljajo ne le na lastne dejavnosti podjetja, ampak tudi njegovih hčerinskih družb in verig vrednosti. Predlog uvaja tudi dolžnosti direktorjev, da vzpostavijo in nadzorujejo izvajanje primerne skrbnosti ter jo vključijo v poslovno strategijo. Nova pravila bodo podjetjem zagotovila pravno varnost in enake konkurenčne pogoje, potrošnikom in vlagateljem pa večjo preglednost. Predvsem pa bodo pospešila zeleni prehod in varovala človekove pravice v Evropi ter zunaj nje, smo slišali na dogodku CER in ljubljanske Ekonomske fakultete 15. aprila.
»20 strani, ki nimajo vsebine«
Nova pravila o primerni skrbnosti se bodo uporabljala za vse družbe z omejeno odgovornostjo v EU z več kot 500 zaposlenimi in več kot 150 milijoni evrov čistega prihodka po vsem svetu ter druge družbe z omejeno odgovornostjo z več kot 250 zaposlenimi in čistim prihodkom po vsem svetu v vrednosti več kot 40 milijonov evrov. Preko dobavnih verig se bodo pravila posredno dotaknila tudi malih in srednje velikih podjetij. Lela Mélon, izvršna direktorica Planetary Wellbeing Institutional Framework iz EUTOPIA Young Leaders Academy (YLA), je ob tem pojasnila, da je direktiva o skrbnem pregledu podjetij glede trajnosti povezana z drugimi direktivami – gre za spremembe, ki so se zgodile in se dogajajo »s trajnostnimi poslovnimi praksami v smislu priprave zakonodaje EU za trajnosti prehod v okviru Zelenega dogovora EU«. Opozorila je, da predlog »obsega 20 strani zelo širokih pravil, ki nimajo vsebine, in to je strašljivo«. Spomnila je, da je komisar Didier Reynders ob izidu predloga dejal, da to spreminja »pravila igre, kako delujejo podjetja po celotni vrednostni verigi, direktiva pa velja samo za večja podjetja in malo manjša večja podjetja«. »Kaj bo naredilo veliko podjetje? Najverjetneje bo zahteve preneslo na manjša podjetja, ki na to niso pripravljena,« se boji Lela Mélon. Države članice imajo pooblastilo za nadzor in določanje učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih sankcij, vključno z globami. »Naloga države članice je, da preveri skladnost delovanja podjetja. To je velika naloga, glede na to, da sama Evropska komisija ne ve, kje začeti,« je kritična Mélonova, ki se nadeja, da se bo razvnela razprava. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj bo s tistimi, ki niso naredili, kar bi morali narediti. »Kdo si bo želel biti direktor, če bo vsebina odgovornosti resna – govori se tudi o kazenskih sankcijah? Kdo bi si želel biti kaznovani direktor za obveznost, ki je ne znamo vpeljati in klasificirati? Jaz ne,« pravi. Dodaja, da sta bila sprejeta še dva instrumenta – Strategija EU za trajnostni krožni tekstil in Strategija trajnostnih izdelkov; od prej pa imamo še direktivo o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij in trajnostno finančno taksonomijo. »Vse to je pomembno v okviru predloga, ki je pred nami. Za branje zakona bi tako morali poznati šest drugih direktiv in EK bi morala določiti obveznosti,« je prepričana Mélonova.
Tudi za mala podjetja v dobavni verigi velikih
Podjetja morajo razkriti podatke o poslovanju, saj lahko le tako zagotovimo transparentnost, pa je prepričan Maxfield Weiss, izvršni direktor neprofitne mednarodne organizacije CDP Europe, ki je postavila pravila preglednosti delovanja podjetij. V luči tega jih zanima tudi, kako bo nova uredba vplivala na podjetja, je dejal. »Naše delo so prepoznali tudi evropski politiki,« je dejal Weiss in dodal, da so nekatera podjetja že sprejela okoljske cilje, a bi to moralo narediti še več podjetij. Nova direktiva bo od podjetij preprosto zahtevala, da prenehajo z okolju škodljivimi praksami, tudi po celotni dobavni verigi. »To pomeni, da bo veliko malih evropskih podjetij, ki so del dobavne verige velikih podjetij, 'padlo' v to direktivo,« je pojasnil. »Večina podjetij je v 'scope 3' meritev okoljskega vpliva, kamor sodijo tudi mala podjetja. Zadnji podatki emisij 'scope 3' kažejo, da je 86 % emisij najti v podjetjih, ki sodijo v 'scope 3'. Zato je nujno, da ta direktiva vpliva na celotno verigo podjetja,« je prepričan Weiss.
Slovenska podjetja na udaru
Jaka Cepec, izredni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in pri EUTOPIA Young Leaders Academy (YLA) je ob tem dejal, da povprečen Slovenec letno zavrže za 20 kg oblačil. »Če bi vsi živeli tako kot Slovenci, bi potrebovali tri Zemlje. V zadnjih petih letih smo izgubili za dve Ljubljani kmetijskih površin,« pravi pravnik, ki se ukvarja z ekonomsko analizo. »Sam predlog direktive opozarja, in tudi citirajo Danone, da so imeli negativno izkušnjo s to direktivo – francosko podjetje je želelo biti trajnostno, medtem ko so delničarji želeli denar,« zato si želi spodbude, da bi vsi ravnali tako, kot je treba. »Očitno je motivacija pri gospodarskih družbah velikokrat povezana s tem, kako bodo delničarji prihajali ali odhajali; kako bodo s tem povezane investicije. Ko bodo vsi skladi zavezani k temu, kam investirajo, bo to postalo precej zanimivo,« pravi Cepec. Strinja se, da mnogi menijo, da je to tveganje, ki bi nas lahko naredilo nekonkurenčne, a to je le »navidezno tveganje – če ne bomo mi, ne bo nekdo drug«. Želi si, da bi se stroka in znanost več pogovarjali, kako bi to direktivo implementirali. »Mi bomo tisti, mala podjetja, ki nas bo ta direktiva zadevala, zato moramo sodelovati, in to vključiti tako, da bo sprejemljivo tudi za naša podjetja,« je še dejal.
Nizozemci so se nadejali bolj ambiciozne direktive
Na Nizozemskem, kjer se že desetletja hvalijo predvsem z vzgojo hrane s čim manj porabe ključnih virov, so direktivo že dali v razpravo v parlament, je povedala Mojca Pinterič, svetovalka za strateške politike na Veleposlaništvu Kraljevine Nizozemske v Sloveniji. »Ta direktiva je v skladu z Nizozemskimi ambicijami,« je še dodala, kar pa ne pomeni, da nimajo pomislekov. Ti se nanašajo predvsem na področje uporabe, uskladitev z mednarodnimi standardi in enakimi konkurenčnimi pogoji. Želi si, da bi se ta direktiva razširila in bi bile vanjo zajete enako velike družbe z več kot 250 zaposlenimi. »V tekstilni industriji so upali malce več od predloga, ker bi po njihovi analizi poročalo o tem le 5 % podjetij, ostala pa bi izpadla. Prav tako imajo pomisleke glede mednarodnih standardov, češ da je preveč prostora dopuščenega lastni razlagi držav,« pravi Pinteričeva. Nizozemska se bo osredotočila na kombinacijo ukrepov, ki bodo skupaj vodili v večjo skrbnost podjetij v skladu s smernic OECD in Združenih narodov. »Z geopolitičnega vidika pa bo pomemben stik z državami tretjega sveta, zato bomo EU predlagali, da spremlja učinek na tretje države,« je še dodala. EU predlaga nova pravila o primerni skrbnosti podjetij, ki vključuje tudi spoštovanje človekovih pravic LAPP je vodilni proizvajalec kablov in kabelskih sistemov, od osnovnih komponent do sistemskih rešitev. Izdelki LAPP se uporabljajo v proizvodnih strojih, industrijskih robotih, javnem prevozu, predelavi hrane, alternativni energiji, polnilnih sistemih za električna vozila, naftnih ploščadih in praktično vseh preostalih industrijah. Gre za družinsko globalno podjetje, ki ima trajnost trdno zasidrano v svoje poslovanje.
Nam lahko poveste kaj več o vašem trajnostnem delovanju, vaši zeleni preobrazbi?
LAPP je družinsko podjetje, kar močno oblikuje našo kulturo. Zeleni pogovor z Denisom Rebernikom, Lapp d.o.o. - " Želimo delovati trajnostno preden smo v to prisiljeni". Nizozemska vlada si je zadala cilj doseči popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Vlade, industrija in organizacije civilne družbe so združile moči, da bi pospešile prehod na krožno gospodarstvo. Kako so se lotili tega smo se povarjali z veleposlanikom Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, Johanom O. Verboom.
Kako se na Nizozemskem pospešuje prehod na krožno gospodarstvo?
Nizozemska je med vodilnimi državami na svetu v tekmi h krožnosti. Njeno gospodarstvo in družba sta že 24,5% krožna. Vendar pa Poročilo o krožni vrzeli navaja, da je pri naši državi še veliko možnosti za izboljšave, predvsem na štirih ključnih področjih: kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja in energija. Imamo ambiciozen cilj: doseči polno krožnost do leta 2050, kar pa lahko dosežemo le s skupnimi močmi. Prehod na krožno gospodarstvo nam lahko pomaga pri spopadanju s številnimi večjimi izziv v svetu: klimatske spremembe, izguba biološke raznovrstnosti in onesnaževanje. Pametnejša uporaba virov ni dobra samo za planet; dobra je tudi za podjetja.
Katera področja ste opredelili kot ključna za krožni prehod?
Nizozemska je oblikovala Program za uvedbo krožnega gospodarstva z agendami za krožni prehod na 5 ključnih področjih. In vsi deležniki s teh področij so sodelovali pri oblikovanju teh agend. Ta področja so: biomasa, plastične mase, proizvodnja, gradbeništvo in potrošniško blago.
Biomasa je surovina za živalsko krmo, kemikalije ter industrijo transportnih goriv in energetike. Uporabi se lahko za ozelenitev mnogih področij in za zmanjšanje emisij ogljika. Izdelki iz plastike so povsod. Čeprav so uporabni, škodujejo okolju v obliki plastične juhe, plastičnih odpadkov in mikroplastike v vodi, prav tako vplivajo na klimo. Podpisniki Pakta za plastiko, med njimi tudi Slovenija, so se zavezali k spopadanju s plastičnimi odpadki.
V industrijski proizvodnji se pogosto uporablja postopke in materiale, ki so škodljivi za okolje. Potrebujemo krožno zasnovo, ki temelji na visokokakovostni in trajni ponovni uporabi materialov.
Na Nizozemskem se 50% vseh surovin v državi uporabi v gradbeništvu. Odpadki pri rušenju objektov v gradbeništvu pa močno obremenjujejo naše okolje. Z obstoječimi in novimi krožnimi inovacijami lahko popolnoma spremenimo škodljiv vpliv gradnje na naše okolje.
Kako pomagate podjetjem pri uvajanju in razvijanju krožnih podjetij?
Vlada daje smernice s postavljanjem jasnih ciljev za naš nacionalni Program krožnega gospodarstva: postati polkrožni do 2030. Ponujamo tržne spodbude, kot npr. za sisteme vračanja in razširjeno odgovornost proizvajalca. Metode trajnostne obdelave odpadkov so manj obdavčene. Kot vlada izvajamo krožno javno naročanje in delujemo v javno-zasebnih partnerstvih in preko vrednostnih verig.
Podjetjem pomagamo tudi preko spletnega portala Circular Economy Accelerator portal (Versnellingshuis). Portal nudi podjetjem pomoč pri svojih načrtih ali idejah v krožnem gospodarstvu in odgovarja na njihova vprašanja o znanju, partnerjih v mreži, zakonodaji in financiranju.
Kako spremeniti običajno proizvodnjo v podjetjih, ki ne upoštevajo odpadkov?
Jasno je, da so linearni koncepti omejeni, medtem ko lahko krožni sistemi delujejo večno. Krožne inovacije prihajajo od zagonskih (start-up) podjetij vse do zrelih podjetij in se hitro povečujejo. Produkte in poslovne modele moramo ponovno oblikovati s ponovno uporabo, popravilom in ponovno izdelavo. In seveda z recikliranjem materialov, če so bile druge možnosti izčrpane. Možno je, da se gospodarstvo razvija z manj vpliva na okolje in z nižjimi stroški.
Na kakšen način daje vaša vlada zgled pri prehodu na krožno gospodarstvo?
Prizadevamo si, na primer, s krožnim javnim naročanjem. Pri krožnih javnih naročilih je že na začetku treba razmisliti o tem, kaj se bo zgodilo s proizvodom na koncu njegove življenjske dobe. Velja načelo, da se bo proizvod ponovno optimalno uporabil po svoji življenjski dobi. Pomembno je, da proizvodi in sestavni materiali ohranijo svojo vrednost. Med primeri so npr. nadvoz zgrajen na podlagi krožnih načel, javno naročilo za krožna delovna oblačila in uniforme, in tudi krožni catering.
Seveda pa moram tudi preiti od besed k dejanjem. Tako se pri uradnih dogodkih trudimo biti čimbolj krožni z materiali, ki jih uporabimo, catering je običajno vegetarijanski, papir na veleposlaništvu je recikliran. In pravkar sem kupil hibridni avtomobil s polnjenjem na električnih vtičnicah, v katerem je vožnja zelo udobna!
Kako Nizozemska pospešuje prehod na krožno gospodarstvo - Johan O. Verboom, veleposlanik Kraljevine Nizozemske v SLO Trajnostni izdelki bodo postali pravilo v EU, zato krožni poslovni modeli dobivajo nov zagon
Nizozemska je že leta 2014 prestavila v šesto prestavo na področju krožnega gospodarstva, v prvi polovici leta 2016 pa je v okviru predsedovanja Svetu Evropske unije krožno gospodarstvo postalo osrednja tema. Zakaj? Ker svetovno povpraševanje po surovinah za proizvodnjo hrane, električnih izdelkov in oblačil strmo narašča. Nizozemska vlada zato sodeluje z javnimi organi, institucijami znanja in okoljskimi organizacijami, industrijo, sindikati, finančnimi institucijami in drugimi organizacijami civilne družbe, da bi našla pametnejše in učinkovitejše načine uporabe surovin. Cilj je, da nizozemsko gospodarstvo do leta 2050 postane popolnoma krožno. Do leta 2030 naj bi se poraba primarnih surovin zmanjšala za polovico. Nizozemska vlada je določila tudi tri cilje, s katerimi naj bi nizozemsko gospodarstvo čim prej postalo krožno:
- Zagotoviti učinkovitejšo uporabo surovin v proizvodnih procesih, tako da jih bo potrebnih manj.
- Kadar so potrebne nove surovine je priporočljivo uporabljati trajnostno proizvedene obnovljive (neizčrpne) in široko dostopne surovine, kot je biomasa surovina iz rastlin, dreves in živilskih odpadkov. Tako bo Nizozemska manj odvisna od virov fosilnih goriv, kar bo posledično bolje za okolje.
- Spodbuja tudi razvojne metode in oblikovanje novih, krožnih izdelkov.
Ta projekt razvoja na nacionalni ravni ima korenine v »zelenem dogovoru« iz leta 2013 med nizozemsko vlado in projektnimi partnerji MVO Nederland, Amsterdam Economic Board in Circle Economy. Naloga Circle Economy, ki je organizirano kot zadruga, je pospeševati prehod na krožno gospodarstvo z razvojem praktičnih in razširljivih rešitev na terenu, usmerjenih v ukrepanje, je povedala Tamara Veldboer, višja strateška svetovalka za krožno poslovanje pri Circle Economy.
V omenjenem podjetju med drugim pripravljajo analize in poročila, je zbranemu občinstvu na dogodku Kako bodo trajnostni proizvodi postali standard?, ki ga je CER 6. maja 2022 gostil na spletu, povedala Veldboerjeva.
Kako krožno je svetovno gospodarstvo
Krožno gospodarstvo je hkrati preprost in kompleksen pojem, odvisno s katerega vidika gledamo nanj. Pomemben je kontekst in seveda instrumenti, s katerimi merimo »krožnost«. »To je hitro razvijajoče se področje, kjer še vedno veliko razprav o merilnikih, indikatorjih, podatkih,« je uvodoma skozi Circularity Gap Report pojasnila Tamara Veldboer. »To je poskus, da bi izmerili stopnjo krožnosti na svetu in s tem spodbudili investicije in usklajen prehod v trajnost.« Ocenjujejo, da le 9 odstotkov vseh materialov, ki pridejo v gospodarski tok, na svetu dejansko recikliramo – nizozemsko gospodarstvo je 24-odstotno krožno, avstrijsko 11-odstotno, norveško pa le 2-odstotno.
Pet korakov do krožnega proizvoda
Ob tem si v Circule Economy zastavljajo vprašanje, kako bi lahko te deleže povečali. Obstajajo različni indikatorji za postopanje po poti krožnega gospodarstva začenši z zavedanjem in postavljanjem ciljev, identifikacijo ter sledenjem priložnostim, vzpostavljanjem »business cases«, zaključi pa se z validacijo in rezultati. »Podjetjem pomagamo izdelati KPI o tem procesu,« pojasnjuje Veldboerjeva in dodaja, da je za podjetja to 5-stopenjski proces: analiza, prioritete, kategorizacija, identifikacija in potem koraki za podaljšanje življenje proizvoda podjetja, je pojasnila Veldboerjeva.
Konkretni primer vpeljave krožnega poslovnega modela so Circle Economy izvedli za trgovsko verigo Action. Naredili so analizo krožnosti za polovico kategorij produktov, ki jih v Action prodajajo in tako zagotovili jasno usmeritev upravljanja s surovinami za prihodnost, prav tako pa je podjetje dobilo vpogled v lastno stanje krožnega poslovanja.
V enem izmed gradbenih podjetij, ki so mu pomagali pri Circle Economy, so tako najprej prečesali vse podatke, vključno s podatki o porabi (ponovna uporaba in popravilo), porabi energije, recikliranju in koncu življenjske dobe. S tem lahko namreč izpostavimo žarišča, kjer je največ porabe, je pojasnila Tamara Veldboer.
Pivo iz dežja, naravno milo, 101 način uporabe pomarančnih olupkov
Nizozemci s krožnim mislijo resno. Tako recimo podjetje Hemelswater (kar bi lahko prevideli kot dežno pivo) pivo in gin-tonik prideluje z vodo iz dežja, ki pada na streho hotela. S tem zagotavljajo, da dejansko za hmeljev napitek – pivovarstvo je namreč izredno potratno, kar zadeva vodo – uporabljajo obnovljive, netoksične vire, primer opisuje Tamara Veldboer.
Podjetje Nature Bar, ki izdeluje naravna mila in šampone, je na misiji za boljši odnos do sebe in okolja. Naravna mila in šampone ročno izdelujejo majhnih serijah v ateljeju v Amsterdamu po tradicionalnem obrtniškem postopku. . Vsaka naravna ploščica je edinstvena, uporabljajo pa vse, kar ponuja narava, zato ima vsaka ploščica krožno osnovno sestavino – tudi pomarančne olupke, ki so ostali v sokovniku lokalne kavarne. Nature Bar je oda naravi in je na stičišču med inovacijami in tradicionalno nego kože. Mednarodni konglomerat Philips za medicinski sektor podaljšuje življenjsko dobo MRI-skenerjev, kar je še posebej pomembno z vidika porabe materiala.
PeelPioneers spreminjajo tok pomarančnih olupkov. Poraba pomarančnega soka se je na Nizozemskem znatno povečala, kar je mogoče pripisati novemu pojavu: komercialnemu sokovniku, ki je na voljo v skoraj vseh supermarketih. Kupci izberejo pomaranče, jih odvržejo v koš za shranjevanje z veliko prostornino, stroj pa jih olupi in iztisne sok v steklenice, ki jih je treba plačati na blagajni. Umazanega in lepljivega sočenja doma ni več, kar je za zaposlene z mislijo na zdravo izredno privlačna domislica. Ti hitri in preprosti sokovniki so se razrasli po vsej državi. S tem pa tudi olupki. V podjetju so prepoznali dodano vrednost olupkov: vsak olupek je večnamenski, zato so iz njih med drugim razvili nove izvlečke, s katerimi so razširili svojo ponudbo s krme za živali in eteričnih olj na čistila, čokoladno industrijo ipd. »Vemo, da je v notranjih sestavinah, s katerimi zdaj krmimo krave, še več vrednosti, in vemo, da jih lahko še naprej razvijamo, da bi pridobili več živilskih sestavin za prehrano ljudi,« so pri Peel Pioneers zapisali na spletni strani, kjer tako ogromne količine pomarančnih olupkov ponovno uporabijo.
Fairphone se recimo zaveda, da operacijski sistem telefonov po dveh letih uporabe zaradi počasnosti kliče po novem. Pri Fairphone pa so se odločili, da lahko vsak del zamenjate – baterijo, tudi pokvarjeno kamero, programsko opremo ipd.
Podjetje rCup izdeluje lončke za s sabo (za ponovno uporabo) iz odpadkov, s čimer tudi odpadki dobijo novo življenje.
Podjetje Rotterzwam iz Rotterdama zbira kavno usedlino iz lokalnih lokalov, velikih podjetij in restavracij. Nato v njej gojijo gobe (ostrigarje) in jih prodajajo strankam na območju Rotterdama. Imajo tudi darilni paket, da lahko ljudje te gobe gojijo tudi doma.
Bi najeli pralni stroj ali kavbojke?
»Pomembno je ponovno razmisliti o poslovnem modelu,« opozarja Tamara Veldboer. Tako so storili tudi pri podjetju Bundles. Leta 2013 je Marcel Peters ugotovil, da je pri pranju perila veliko odpadkov. Trdil je, da je lahko uporaba trajnostnih aparatov cenejša od lastništva nekakovostnih aparatov za enkratno uporabo (throw-away appliances), če jih začnemo uporabljati na pametnejši način. Večina gospodinjskih aparatov tudi porabi več energije, vode in detergentov, kot je treba. Gre za zapravljanje denarja in velik vpliv na okolje. S paketom Bundles pa dobimo trajnostne in učinkovite naprave, ki trajajo dlje, dostopne pa so vsakomur. S tem strankam pomagajo zmanjšati porabo energije, vode in detergentov, prevzamejo pa tudi odgovornost za vzdrževanje, da bi podaljšali življenjsko dobo aparatov. Poleg tega skrbijo za predelavo in popravila pokvarjenih aparatov s ciljem pridobiti vrednost uporabljenih materialov. »Tako prodajajo 'čisto perilo', lastnik pa plačuje mesečno naročnino za izposojen aparat,« pojasnjuje Tamara Veldboer.
Domiselni poslovni model imajo tudi Mud Jeans, kjer lahko kavbojke najamete. Tako ste lahko vedno v koraku z modo, podjetje pa ima na voljo material za predelavo kavbojk, saj je gojenje bombaža energetsko potratno, kar zadeva porabo vode in gnojil.
Signify pa je večje podjetje, ki je bilo nekoč del Philipsa, zato se še vedno ukvarja s svetlobo. Ponujajo povezano razsvetljavo, ki zbira podatke z naprav in na novo opredeljuje, kaj lahko svetloba naredi in kako jo ljudje uporabljajo.
Na dogodku je bil predstavljen tudi gradbeni proizvod Leadax Roov - krožna in inovativna strešna membrana, ki je narejena iz odpadkov. Leadax Roov je krožni izdelek, izdelan posebej za ravne in rahlo nagnjene strehe in ga je mogoče ponovno reciklirati po koncu življenjske dobe.
Kako zmanjšati odvrženo hrano v domovih za ostarele, menzah, bolnišnicah
Podjetje Wastewatchers se bori proti zavrženi hrani v hotelih, bolnišnicah, poslovnih menzah in domovi za starejše. V gostinstvu na Nizozemskem vsako leto nastane za približno 1 milijardo evrov živilskih odpadkov. Strankam ponujajo spletno orodje in svetovanje. Pomagamo pri registraciji, analizi in zmanjševanju količine zavržene hrane. S tem mesečno prihranijo najmanj 20 % stroškov, ocenjujejo pri Wastewatchers.
Zakaj je Nizozemski uspel veliki prehod v krožno gospodarstvo Spoštovana predsednica von der Leyen,
kot poslovni in finančni voditelji ter državljani želimo izraziti solidarnost z vami v podporo Ukrajini ter demokratičnim načelom in pravni državi, ki jih zagovarja EU. Pozdravljamo vaše vodstvo pri prizadevanjih za združitev in okrepitev evropskega odziva na številne izzive, s katerimi se danes soočamo, od vojn in pandemij do podnebnih in naravnih nesreč. V nestanovitnem in zapletenem svetu potrebujemo vodstvo s trajnostno dolgoročno vizijo, ki sprejema spremembe in lahko zagotovi varnejšo, bolj zdravo in uspešnejšo Evropo.
CELOTNO PISMO S PODPISNIKI >>
Jedro sedanje krize, glede energetske varnosti in cen, je prevelika odvisnost od nestabilnega uvoženega fosilnega plina, nafte in premoga.
Čas je, da vsi sprejmemo potrebne ukrepe za okrepitev energetske varnosti in odpornosti Evrope s pospeševanjem zelenega prehoda.
Razlogi za ukrepanje še nikoli niso bili tako močni. Nedavno poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) je nazorno predstavilo odločitve, ki nas čakajo, če želimo ohraniti prihodnost, združljivo s temperaturo 1,5 °C, na dosegu roke. Pokazalo je, da:
moramo račune in subvencije za fosilna goriva nadomestiti z naložbami v naša gospodarstva,
ne smemo graditi drage infrastrukture za fosilna goriva, ki jo bomo morali nato postopoma ukiniti, temveč moramo vlagati v infrastrukturo, ki lahko podpira zeleno preobrazbo,
prehod na energetske sektorje z nizkimi emisijami, kot so veter, sončna energija, toplotne črpalke in skladiščenje, skupaj z ukrepi za energetsko učinkovitost ne bo le cenejši od ohranjanja energije z visokimi emisijami, ampak bo prinesel tudi dodatne koristi, kot je kakovost zraka.
Zato pozdravljamo hiter odziv Komisije in Evropskega sveta na te nove okoliščine ter zavezo, da se postopoma odpravi odvisnost od ruskega plina, nafte in premoga. Zavedamo se, da je pomembno ukrepati takoj, tako:
- s spremembo naših poslovnih modelov in naložbenih strategij v skladu s Pariškim sporazumom kot
- tudi s podporo in nadaljnjim razvojem evropskega zelenega dogovora.
EU mora z ambicioznostjo in ukrepanjem še naprej utirati pot k cilju 1,5 °C iz Pariškega sporazuma. Ukrepi, sprejeti kot odziv na invazijo v Ukrajini, morajo dati prednost strukturnim in pravičnim rešitvam, ki lahko zagotovijo zeleni in digitalni prehod ter se odzovejo na stopnjo izrednih razmer, s katerimi se soočamo.
To vključuje tako dolgoročne ukrepe, ki jih je mogoče in treba sprožiti, kot tudi vrsto kratkoročnih ukrepov. Te mora spremljati in ocenjevati Evropska komisija, da se zagotovi njihova skladnost z zelenim dogovorom EU in podnebnim zakonom.
Poudarjamo tudi, da je treba zagotoviti ambiciozen in učinkovit sveženj "Fit for 55", ki bi lahko spodbudil prizadevanja za opuščanje fosilnih goriv in povečal konkurenčnost evropske industrije. Pri tem ne sme priti do zamud ali oslabitve njegovih zakonodajnih dokumentov. Namesto tega je treba:
- zagotoviti vso podporo za povečanje ambicioznosti in ukrepov, zlasti v zvezi z direktivami o:
obnovljivih virih energije,
energetski učinkovitosti in
energetski učinkovitosti stavb.
Okrepljen sistem EU za trgovanje z emisijami za doseganje ciljev EU ostaja ključnega pomena. Poleg tega inovativne evropske industrije potrebujejo podporo za razogljičenje v skladu s podnebno nevtralnostjo, saj ni enakih konkurenčnih pogojev pri določanju cen ogljika. Pri oblikovanju načrta REPowerEU, ki ne bo vplival le na kratkoročne in dolgoročne energetske politike EU, temveč bo imel tudi ključno vlogo pri svežnju "Fit for 55", vas pozivamo, da preučite in sprejmete naslednja priporočila:
- Pospešiti ukrepe za zmanjšanje porabe energije z izboljšanjem energetske učinkovitosti v gospodinjstvih in industriji ter s krožnim gospodarstvom. To bo ključno za zmanjšanje povpraševanja po fosilnih gorivih in zmanjšanje bremena visokih cen energije. Prenove stavb so še posebej pomembno področje, na katerem je mogoče sprejeti ukrepe v prihodnjih šestih mesecih pred začetkom naslednje ogrevalne sezone - takšni ukrepi pa bi morali biti sestavni del proizvodnje vseh novih stanovanj. Relativno hitri in enostavni načini za zmanjšanje energetskih izgub v stavbah vključujejo zaščito pred prepihom, optimizacijo sistemov razsvetljave, vgradnjo izolacije podstrešja in sten, dvojne zasteklitve, pametne sisteme za upravljanje energije in pogodbe o energetski učinkovitosti. Pri industrijskih procesih so primeri tehnične izolacije in sistemov za stisnjen zrak. Nazadnje, z gradnjo in vlaganjem v krožno gospodarstvo lahko zmanjšamo vgrajeni ogljik v izdelkih z uporabo bolj obnovljivih, recikliranih virov ogljika, kar lahko zmanjša njihov vpliv na okolje in omogoči neodvisnost od virov.
- Pospešitev prehoda od fosilnih goriv k elektrifikaciji z obnovljivimi viri in brez fosilnih goriv v industriji, prometu, ogrevanju in hlajenju ter stavbah. Elektrifikacija, ki bi jo spodbujala razširitev infrastrukture in upravljanje povpraševanja, bi stroškovno učinkovito povečala splošno energetsko učinkovitost in možnost uporabe obnovljivih virov energije. Ukrepi, ki jih je treba preučiti, vključujejo podporo za pospešitev namestitve dodatnih zmogljivosti obnovljivih virov energije z odpravo ovir pri postopkih izdaje dovoljenj, olajšanjem podpisovanja pogodb o nakupu električne energije, zagotavljanjem celovitosti dolgoročno dogovorjenih pogodb o nakupu električne energije in odpravo ovir za aktivne potrošnike. Zeleni vodik ali vodik brez fosilnih goriv se lahko poveča in usmeri v sektorje, ki jih je težko zmanjšati. Prav tako je pravi čas za obsežen prehod s plinskih kotlov in štedilnikov na električne alternative ter za priključitev stavb na učinkovito daljinsko ogrevanje. Pospešitev prehoda na elektromobilnost in energetsko učinkovite trajnostne načine prevoza, kot sta železniški in pomorski promet, je bistvenega pomena za zmanjšanje uvoza energije v prometu ter hkrati za ohranitev in povečanje konkurenčnosti EU v ključnih proizvodnih sektorjih.
- Zagotoviti vključujoč in pravičen proces prehoda, pri čemer je treba jasno upoštevati vse večje pritiske na življenjske stroške in dostop do dostojnega dela. Glede na zaskrbljenost zaradi življenjskih stroškov po vsej EU, saj se gospodinjstva in podjetja soočajo z višjimi računi, zlasti za energijo, bo treba dati prednost ukrepom za podporo gospodinjstvom z nizkimi dohodki ter malim in srednje velikim podjetjem v težavah. Preučiti in načrtovati bo treba morebitne negativne učinke hitrega prehoda na zaposlovanje in kohezijo skupnosti. Ustvariti bo treba ustrezen fiskalni prostor za naložbe v zeleni prehod.
Da bi dosegli te cilje, vas pozivamo, da se posvetite tudi dejavnikom, ki bodo družinam in njihovim skupnostim ter podjetjem in finančnim institucijam omogočili zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, pa tudi vlaganje in uresničevanje potrebnih ambicioznejših ciljev. V priloženi prilogi k temu pismu navajamo številne poslovne rešitve. Ključni dejavniki vključujejo:
- Zagotoviti ustrezne finančne spodbude in instrumente za pospešitev dovolj močnih naložb vlagateljev, podjetij in gospodinjstev. Znižanje ali odprava DDV za izolacijo in druge rešitve za energetsko učinkovitost ter ogrevanje in hlajenje brez fosilnih goriv, sončne kolektorje in rešitve za ogrevanje vode bi pomagali zmanjšati začetne stroške naložb. Vendar bo ključnega pomena zagotoviti, da bo srednjeročno in dolgoročno obratovanje električnih in nizkoogljičnih toplotnih sistemov cenejše od alternativnih sistemov na fosilna goriva, pa tudi ciljno usmerjena socialna podpora za gospodinjstva z nizkimi dohodki zaradi zgoraj omenjenih pritiskov na življenjske stroške. Kratkoročni ukrepi za reševanje trenutnih energetskih razmer morajo biti v celoti združljivi z integriranim notranjim energetskim trgom in zagotavljati prave signale za spodbujanje nujno potrebnih naložb za uresničitev ciljev zelenega dogovora. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o prožnejših finančnih pravilih za projekte zelenega prehoda in ukrepih za zagotovitev, da so trgi usmerjeni v podporo naložbam v energetska sredstva z dolgo življenjsko dobo. Za industrijo bi to lahko vključevalo hitro uvedbo pogodb za razliko v ceni ogljika. Države članice bi morale sprejeti tudi ambiciozno revizijo direktive o obdavčitvi energije.
- V celoti in učinkovito mobilizirati obstoječa sredstva in strukture EU. Komisija bi morala zagotoviti, da nacionalna, lokalna in regionalna sredstva EU ter njen instrument za oživitev in odpornost delujejo skupaj, da bi usklajeno podprli energetski prehod. Odločitve o državni pomoči za ukrepe, ki spodbujajo razogljičenje in energetsko varnost, je treba pospešiti. Javno financiranje bi moralo biti zasnovano tako, da bi spodbudilo in pritegnilo zasebno financiranje, ki lahko poveča obseg potrebne preobrazbe. To bi lahko vodila posebna delovna skupina, ki bi temeljila na obstoječi pobudi "RECOVER".
- Nujno povečati in pospešiti zagotavljanje novih programov usposabljanja, ki temeljijo na potrebah, ki jih opredelijo zaposleni in delodajalci. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev je glavna ovira za učinkovito izvajanje izboljšav energetske učinkovitosti v stavbah, ogrevalnih in hladilnih sistemih ter projektih na področju obnovljivih virov energije. Hkrati mora EU povečati obseg in doseg svoje tehnične pomoči in izobraževalnih kampanj.
Ponovno poudarjamo, da odločno podpiramo cilje evropskega zelenega dogovora in vizijo zelenega in uspešnega evropskega gospodarstva, ki jo zagotavlja. Zdaj je čas za pogum in podvojitev prizadevanj za uresničitev zelenega dogovora ter doseganje "hitrega, globokega in takojšnjega" zmanjšanja emisij ogljika, kot to zahteva Medvladni forum o podnebnih spremembah. Naše skupne izkušnje kažejo, da se lahko združimo, da bi dosegli pospešek, in ko bomo pospešili prehod, bo nadaljnje preoblikovanje lažje in cenejše.
Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami, da bi to dosegli. CER podpisnik mednarodnega poziva gospodarstva za okrepitev energetske varnosti in odpornosti 1. Kaj je v načrtu?
Namen načrta je doseči dvojni cilj, tj. odpraviti odvisnost EU od energije in doseči podnebne cilje, in sicer z vrsto ukrepov za varčevanje z energijo, diverzifikacijo oskrbe z energijo in pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije.
Zato načrt vključuje naslednje strategije in zakonodajne predloge.
V načrtu je določen cilj REPowerEU:
- do leta 2025 bo na novo nameščenih več kot 320 GW sončnih fotovoltaičnih elektrarn, kar je več kot dvakrat več kot danes, do leta 2030 pa skoraj 600 GW,
- podvojitev trenutne stopnje uvajanja individualnih toplotnih črpalk, kar pomeni skupno 10 milijonov enot v naslednjih petih letih,
- obravnava zakonodajno pobudo za povečanje deleža vozil z ničelnimi emisijami v javnih in podjetniških voznih parkih nad določeno velikostjo ter se sklicuje na zakonodajni sveženj o okolju prijaznejšem tovornem prometu.
Spremembe revizij direktive o obnovljivih virih energije, direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb, ki predlagajo:
- ciljno energetsko učinkovitost zvišati z 9 % na 13 % v primerjavi z napovedmi referenčnega scenarija za leto 2020.
- Cilj glede obnovljivih virov energije za bruto končno porabo do leta 2030 povečajte s 40 % na 45 %.
- Vključuje naslednje obveznosti iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb.
- Države članice zagotovijo namestitev ustreznih naprav za pridobivanje sončne energije:
- do 31. decembra 2026 na vseh novih javnih in poslovnih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov,
- do 31. decembra 2027 na vseh obstoječih javnih in poslovnih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 kvadratnih metrov,
- do 31. decembra 2029 za vse nove stanovanjske stavbe.
Sporočilo o strategiji EU za sončno energijo, ki vključuje naslednje tri glavne elemente:
- Evropska pobuda za sončne strehe, ki bo spodbujala hitro in množično uvajanje fotovoltaik,
- skrajšanje in poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj (glej ločen predlog o postopkih izdaje dovoljenj spodaj),
- Partnerstvo EU za znanje in spretnosti na področju sončne energije, ki bo zagotovilo razpoložljivost dovolj kvalificirane delovne sile za soočanje z izzivom proizvodnje in uporabe sončne energije po vsej EU. Na ravni EU bo Komisija v okviru načrta REPowerEU združila ustrezne zainteresirane strani v sektorju obnovljivih virov energije, vključno z industrijo sončne, vetrne in geotermalne energije, biomase in toplotnih črpalk, pa tudi regionalne in nacionalne organe za izdajo dovoljenj, da bi v okviru Pakta za znanja in spretnosti vzpostavila obsežno partnerstvo EU za spretnosti na področju obnovljivih virov energije na kopnem, vključno s sončno energijo,
- Evropska zveza za sončno energijo, katere cilj je z inovacijami podprta širitev odporne industrijske vrednostne verige na področju sončne energije v EU, zlasti v proizvodnem sektorju fotovoltaike.
Strategija priznava tudi pomen pridobivanja sončne energije s strani podjetij in podpira ukrepe za spodbujanje pogodb PNE in pospeševanje izdajanja dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije.
Strategija podpira tudi ukrepe za zamenjavo kotlov na zemeljski plin za ogrevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s sončno toploto in sončno energijo v kombinaciji s toplotnimi črpalkami ter nižje stopnje DDV za energetsko učinkovite ogrevalne sisteme z nizkimi emisijami in sončne kolektorje, da se zmanjšajo začetni stroški naložbe.
Priporočilo o pospešitvi izdajanja dovoljenj in pogodb PNE, ki vključuje naslednje elemente:
- države članice bi morale določiti zavezujoče najdaljše roke, časovne okvire za postopkovna pravila in enoten postopek za oddajo vlog,
- spodbuja racionalizacijo in učinkovito usklajevanje med različnimi ravnmi upravljanja,
- vse na enem mestu za izdajo dovoljenj,
- popolnoma digitalni postopki izdajanja dovoljenj in e-komunikacija,
- potrebo po hitri opredelitvi "primernih" območij za vzpostavitev projektov za obnovljive vire energije in "izključitvenih območij",
- izvajanje dolgoročnega načrtovanja omrežja in naložb,
- vzpostavitev poenostavljenih postopkov za obnovitev moči obstoječih elektrarn, vključno z racionaliziranimi postopki okoljske presoje,
- zagotoviti, da sistemski operaterji uporabljajo pregleden in digitalen postopek, zagotavljajo informacije o zmogljivosti omrežja, optimizirajo uporabo zmogljivosti omrežja,
- zagotovitev pravne varnosti za spremembo namembnosti plinovodov za vodik.
Sporočilo EU o varčevanju z energijo, ki bo poleg novega cilja energetske učinkovitosti vsebovalo:
- obveznosti, da se v ključnih sektorjih poveča energetska učinkovitost, medtem ko se subvencije za tehnologije na fosilna goriva ustavijo,
- ustanovitev evropske koalicije na visoki ravni za financiranje energetske učinkovitosti z državami članicami in finančnim sektorjem, ki bo temeljila na uspešni skupini finančnih institucij za energetsko učinkovitost (EEFIG),
- nabor ukrepov za doseganje takojšnjega prihranka energije z nekaterimi od naslednjih ukrepov:
- aktiviranje finančnih in davčnih spodbud za hitrejšo uvedbo toplotnih črpalk, na primer z znižanjem DDV in obveznostmi glede energetske učinkovitosti,
- uvedba nepovratnih sredstev za zamenjavo kotlov na fosilna goriva za neposredno nadomestitev povpraševanja po zemeljskem plinu,
- pospešiti in finančno podpreti zamenjavo sistemov na fosilna goriva z obnovljivimi viri energije, tudi s spodbudami, kot so davčne olajšave ali subvencije, zlasti v obstoječih stavbah z več kot 12 let starimi kotli,
- sprememba cen energije za spodbujanje manjše porabe energije in goriva, vključno z odpravo prednostne obravnave fosilnih goriv in pavšalnih cen energije ter uvedbo progresivnih tarif in drugih rešitev za spodbujanje varčevanja in prehod s plina na elektriko.
Skupno sporočilo o zunanjem energetskem udejstvovanju EU, ki vključuje:
- ustanovitev energetske platforme EU za združevanje povpraševanja, usklajevanje uporabe infrastrukture, pogajanja z mednarodnimi partnerji ter pripravo na skupne nakupe plina in vodika,
- sklenitev partnerstev za vodik s tremi glavnimi koridorji za uvoz vodika z območja Severnega morja (Norveška in Združeno kraljestvo), južnega Sredozemlja in Ukrajine,
- niz ukrepov za pospešitev globalnega prehoda na zeleno in pravično energijo, vključno s
- pospeševanjen globalnega prehoda na zeleno energijo z omogočanjem trajnostnih naložb in povezljivosti prek Global Gateway,
- sodelovanjem pri pravičnem prehodu in postopnem opuščanju premoga s partnerskimi državami EU, tudi v njenem sosedstvu,
- prizadevanjem za zagotovitev globalne zaveze 100 milijard USD letno za financiranje podnebnih sprememb in uporabo prispevka EU v podporo zelenemu in pravičnemu prehodu,
- izvajanjem skupnega partnerstva za energetski prehod z Južno Afriko in preučitev možnosti za vzpostavitev drugih globalnih partnerstev po tem modelu,
- uskladitvijo in izvajanjem globalnih pobud za odpravo subvencij za fosilna goriva ter sodelovanje z državami, ki so močno odvisne od energije iz premoga, da bi to dosegli,
- sodelovanjem z IEA, IRENA in ILO pri spodbujanju pravičnega in vključujočega prehoda po vsem svetu.
Akcijski načrt za biometan in pospeševalnik za vodik:
- za biometan: določa orodja, vključno z novim industrijskim partnerstvom za biometan in finančnimi spodbudami za povečanje proizvodnje na 35 milijard kubičnih metrov do leta 2030, tudi prek skupne kmetijske politike.
- Cilj novega pospeševalnika za vodik je do leta 2030 zagotoviti 10 milijonov ton domače proizvodnje vodika iz obnovljivih virov in 10 milijonov ton uvoza vodika iz obnovljivih virov.
Načrt vključuje tudi smernice o načrtih za obnovo in odpornost v okviru programa RePowerEU.
Vsi ustrezni dokumenti, vključno s prilogami in informativnimi listi, so na voljo tukaj.
2. Kako bo potekalo financiranje in poraba denarja?
Načrt REPowerEU opredeljuje potrebo po naložbah v višini 300 milijard EUR, ki naj bi jo pokrili z naslednjo shemo:
- 225 milijard evrov posojil bo zagotovljenih iz Sklada za oživitev gospodarstva in odpornost (RRF).
- 20 milijard EUR iz rezerve za stabilnost trga v okviru ETS: dražba pravic ETS, ki se trenutno hranijo zunaj trga EU in bi bile leta 2023 verjetno razveljavljene. To naj bi prineslo 20 milijard EUR svežih sredstev.
- 26,9 milijarde EUR iz skladov kohezijske politike (ki jih je zdaj mogoče preusmeriti v RRF, če bodo podpirali cilje projekta REPower).
- 7,5 milijarde evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za podeželje (ki jih je zdaj mogoče preusmeriti v RRF, če bodo podpirali cilje projekta REPower).
- 3 milijarde evrov iz sklada za inovacije.
- Preostali del pa bodo prispevala nacionalna sredstva + EIB + zasebne naložbe + davčna reforma.
- Od dodatnih naložb v višini 210 milijard evrov do leta 2027 za zmanjšanje energije iz Rusije namerava Komisija nameniti:
- 29 milijard evrov v elektroenergetsko omrežje do leta 2030, da bi omogočili večjo uporabo električne energije.
- 37 milijard evrov za povečanje proizvodnje biometana do leta 2030
- 10 milijard evrov naložb za uvoz zadostne količine utekočinjenega zemeljskega plina in plina iz plinovodov do leta 2030.
- 1,5-2 milijardi evrov za varnost oskrbe z nafto.
- 56 milijard evrov za energetsko učinkovitost in toplotne črpalke do leta 2030.
- 41 milijard evrov za prilagoditev industrije, da bo do leta 2030 uporabljala manj fosilnih goriv.
- 113 milijard evrov za obnovljive vire energije (86 milijard evrov) in ključno vodikovo infrastrukturo (27 milijard evrov) do leta 2030.
Čeprav je večina tega denarja predvidena za čisto energijo, je še vedno načrtovan velik znesek za novo infrastrukturo za fosilna goriva, ki jih bomo morali postopoma odpraviti, če želimo doseči cilj 1,5 °C iz Pariškega sporazuma.
Poleg tega smo zaskrbljeni glede zneska, ki bo prišel iz rezerve za stabilnost trga. Vnos dodatnih pravic iz sistema ETS bi lahko zmanjšal ceno ogljika na trgu in povzročil dodatne emisije CO2. Posledično bi to lahko oslabilo tudi tržne spodbude za podjetja, da vlagajo v čisto energijo in energetsko učinkovitost. Zato menimo, da je treba to dodatno preučiti in skrbno upravljati.
Prvi pogled s strani partnerske organizacije Corporate Leaders Group:
Odziv naše partnerske organizacije CLG si lahko ogledate tukaj, tweet pa tukaj:
3. Naslednji koraki
- Načrt bo poslan Evropskemu parlamentu in Svetu. V postopku soodločanja se bo treba dogovoriti o dveh zakonodajnih elementih, vključno z:
- Predlogom uredbe o poglavjih REPowerEU v načrtih za oživitev in odpornost,
- Spremembo direktiv o obnovljivih virih energije, energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti (pričakuje se, da bodo ključni deli direktiv RED in EED vključeni v sedanje razprave).
- Nekateri ključni deli še niso bili predstavljeni, vključno z delegiranim aktom o obnovljivem vodiku. Ta bo predvidoma sprejet v kratkem.
- 23. maj: V ponedeljek je treba oddati spomladanski sveženj evropskega semestra. Ta naj bi vključeval priporočila za posamezne države o energetski politiki v skladu s cilji projekta REPowerEU, ki so bila državam članicam izdana v okviru evropskega spomladanskega semestra.
- 30. - 31. maj: Evropski svet se bo sestal in med drugim razpravljal o načrtu REPowerEU.
- 14. junij: Odbor ITRE Evropskega parlamenta bo glasoval o direktivi o energetski učinkovitosti.
- 13. julij: Odbor ITRE Evropskega parlamenta bo glasoval o direktivi o obnovljivih virih energije.
REPowerEU - nov načrt za bolj dostopno, varno in trajnostno energijo Za učinkovito trajnostno poslovanje podjetij in podnebno ukrepanje je nujno potrebno poznavanje ključnih terminov, ki se uporabljajo na tem področju. Opredeljevanje terminov je sicer nenehen proces, ki se nadgrajuje, s pomočjo medsektorskega sodelovanja in ob sodelovanju strokovnjakov.
Zato smo v CER pripravili nabor ključnih terminov, ki vam bodo olajšali zeleno preobprabo - pripravo trajnostnih in podnebnih strategij, trajnostnih poročil in pridobitev certifikata Green Star.
OSNOVNI POJMI ZA PODNEBNO UKREPANJE
BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB
Blaženje podnebnih sprememb predstavlja vse ukrepe, ki jih izvajajo podjetja in organizacije, ki prispevajo k zniževanju vpliva podnebnih sprememb. Ti ukrepi so lahko različni, primarno pa so vezani na zniževanje emisij toplogrednih plinov kot glavnega krivca za nastanek podnebnih sprememb.
Nadaljnje branje: Evropska agencija za okolje
PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM
Prilagajanje podnebnim spremembam predstavlja sklop ukrepov in politik za načrtno zmanjševanje ranljivosti ter povečevanje odpornosti proti zaznanim in pričakovanim vplivom podnebnih sprememb. Učinkovito odzivanje prispeva k večji varnosti in blaginji ljudi, zaščiti narave ter bolj trajnostnemu gospodarstvu.
Nadaljnje branje: gov.si
OGLJIČNA NEVTRALNOST
Ogljična nevtralnost predstavlja neto ničelne (net-zero) emisije ogljika oziroma toplogrednih plinov na bazi ogljika, kot sta ogljikov dioksid in metan (CO2 in CH4).
Ogljična nevtralnost je dosežena, ko je vsaka tona ogljika, izpuščenega v ozračje zaradi človeške aktivnosti, kompenzirana z enako količino absorbiranega ogljika preko ogljičnih ponorov.
Na ravni podjetja pa lahko na ogljično nevtralnost gledamo tudi tako, da so ogljične emisije, ki jih podjetje proizvede, nevtralizirane z ekvivalentom emisij, ki jih podjetje odstrani iz ozračja preko različnih aktivnosti (skladiščenje ogljika, investiranje v projekte za izravnavo emisij ...).
Nadaljnje branje: Evropski parlament
PODNEBNA NEVTRALNOST
PEU si prizadeva, da bi do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, tj. gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov. Ta cilj je skladen z zavezo EU glede globalnih podnebnih ukrepov v okviru Pariškega sporazuma.
Besedna zveza neto ničelne emisije pomeni uravnoteženost med izpusti toplogrednih plinov in ponori teh plinov.
Od besedne zveze ogljična nevtralnost se podnebna nevtralnost razlikuje v obsegu toplogrednih plinov, ki jih zajema. Podnebna nevtralnost poleg vseh toplogrednih plinov na bazi ogljika zajema tudi vse ostale, kot je dušikov dioksid (NO2).
Nadaljnje branje: Podnebna nevtralnost
PODNEBNA TVEGANJA
AKUTNA FIZIČNA TVEGANJA
Povezana so s sorazmerno kratkoročnimi podnebnimi dogodki, (npr. povišana pogostost in posledice ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so cikloni, tornadi, poplave, povišana verjetnost in posledice gozdnih požarov itd.).
Akutna fizična tveganja so odvisna od narave posla, lokacije infrastrukture in ostalih sredstev v lasti podjetja, dobavne verige. Kjub temu pa bodo vsa podjetja najverjetneje soočena z določenimi nevarnostmi, ki jih prinaša pospeševanje podnebnih sprememb.
Nadaljnje branje: Fizična tveganja podnebnih sprememb
KRONIČNA FIZIČNA TVEGANJA
Povezana so z dolgoročnimi učinki podnebnih vzorcev, kot so ekstremne vročine, ekstremna vremenska nihanja ali dvig morske gladine.
Ekstremna vročina znatno poviša tveganje za nastanek požarov, kar lahko ogrozi ključno infrastrukturo, raziskave pa kažejo opazno znižanje produktivnosti zaposlenih pri ekstremni vročini.
Nadaljnje branje: Fizična tveganja podnebnih sprememb
REGULATORNA TVEGANJA
Tveganja za podjetja kot posledico odziva držav na podnebne spremembe z zaostrenjem zakonodaje, kot so novi predpisi za povečanje standardov energetske učinkovitosti, omejevanje ponudbe ali porabe virov, vzpostavitev cene ogljika.
Nadaljnje branje: McKinsey
TEHNOLOŠKA TVEGANJA
Tveganja, da bodo nove tehnologije omogočile zamenjavo obstoječih izdelkov in storitev z energetsko učinkovitejšimi ter z nižjim ogljičnim odtisom. Tehnološka tveganja lahko vplivajo na povečanje investicij v raziskave in razvoj ter na zmanjšanje povpraševanja po obstoječih izdelkih.
Nadaljnje branje: McKinsey
TRŽNA TVEGANJA
Tveganja za zmanjšano povpraševanje po obstoječih izdelkih, ker zeleni izdelki postajajo vse bolj privlačni; tveganja zaradi negotovosti na trgu in povečanih stroškov surovin in proizvodnje.
Nadaljnje branje: McKinsey
TVEGANJE UGLEDA
Gre za tveganje nastanka izgube vrednosti blagovne znamke zaradi negativne podobe podjetja, ki je posledica prenizke aktivnosti podnebnega ukrepanja oziroma nepripravljenosti na prehod na nizkoogljično gospodarstvo.
Nadaljnje branje: McKinsey
PRAVNA TVEGANJA
Nastanejo, ko ljudje ali podjetja iščejo finančno nadomestilo oz. uveljavljajo tožbe za kakršno koli izgubo, ki so jo utrpeli zaradi katerih koli tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.
Pravna tveganja lahko doletijo podjetja, ki ne naslavljajo tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, oziroma ne zmanjšujejo svojega vpliva na družbo in okolje.
Nadaljnje branje: McKinsey
STRATEGIJE, ZELENA NAROČILA, KOMUNICIRANJE
DIGITALNA STRATEGIJA
Digitalna strategija je pomemben sestavni del poslovne strategije in temelji na digitalnih tehnologijah za izboljšanje poslovne uspešnosti.
Nadaljnje branje: BCG
STRATEGIJA PODNEBNEGA UKREPANJA
Podjetje lahko svojo trajnostno strategijo poslovanja nadgradi s strategijo podnebnega ukrepanja, in sicer z ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje podnebnih sprememb - dekarbonizacija.
Nadaljnje branje: Center for Climate and Energy Solutions
TRAJNOSTNA POSLOVNA STRATEGIJA
Trajnostna poslovna strategija je niz izvedljivih korakov, ki jih podjetje sprejme za izboljšanje vpliva na skupnost in okolje.
Nadaljnje branje: Corporate Citizenship
TRAJNOSTNO POROČILO
Trajnostno poročilo in njegovo komuniciranje sta priložnost za kreiranje dodane vrednosti podjetja oziroma organizacije in pomemben del trajnostnega razvoja podjetja. Vključuje informacije o vodenju podjetja in upravljanju družbenih in okoljskih izzivov. Trajnostna poročila omogočajo uvid v nefinančne kazalnike podjetij investitorjem, civilni družbi, potrošnikom, politiki in ostalim deležnikom.
Organizacija, ki se vede družbeno in okoljsko odgovorno ter o tem poroča, ima lahko od tega veliko koristi: sposobnost večje pritegnitve kapitala, poslovnih partnerjev, kupcev in ohranjanja stikov z oblikovalci politike ter drugimi dejavniki odločanja v družbi.
Nadaljnje branje: Zelena Slovenija
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST
Pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so, in vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst ter med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. Zdravi ekosistemi in biotska raznolikost so bistvenega pomena za dolgoročno dobrobit družbe in trajnostno poslovanje podjetij. Varovanje biotske raznolikosti direktno pripomore k zmanjšanju emisij s shranjevanjem in fiksiranjem ogljika (ponori).
Ogrožanje biotske raznolikosti se pogosto skriva v dobavnih verigah. Gospodarstvo povzroča za biotsko raznovrstnost veliko škodljivih učinkov, vendar pa je lahko zasebni sektor tudi del rešitve. S svojimi viri in vplivi lahko oblikuje priložnosti za ustvarjanje inovativnih rešitev in učinkovito pripomore k ohranjanju narave.
Nadaljnje branje: EU taksonomija
ZELENA NAROČILA
Naročila blaga, storitev ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.
Nadaljnje branje: Uredba o zelenem javnem naročanju
ZELENO ZAVAJANJE - GREENWASHING
Komuniciranje zavajajočih informacij o okolju prijaznih izdelkih oz. trajnostnem poslovanju. Gre za zavajanje podjetja, da je okoljsko ozaveščeno, dejansko pa si ne prizadeva za trajnostni razvoj. Podjetje porabi več časa in denarja za oglaševanje, da je okolju prijazno, kot za dejansko zmanjšanje vpliva na okolje.
Nadaljnje branje: Greenwashing
OKOLJSKI ODTIS
CELOSTNO VREDNOTENJE OKOLJSKIH VPLIVOV (LCA)
LCA (ang. Life Cycle Assessment) je mednarodno standardizirana metodologija (ISO 14040). Orodje asistira pri kvantifikaciji vplivov na okolje, povezanih z blagom in storitvami, okoljskih koristi, in odkriva področja za doseganje izboljšav ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla izdelka.
Nadaljnje branje: Evropska komisija
GHG PROTOCOL
Protokol GHG je najbolj pogosto uporabljeno orodje za izmero ogljičnega odtisa podjetja. Protokol predstavlja celostno in standardizirano ogrodje za merjenje in upravljanje emisij toplogrednih plinov tako za zasebni kot javni sektor. Pokriva operativni del organizacij in tudi verige vrednosti ter dobavne verige.
Nadaljnje branje: Greenhouse Gas Protocol
EMISIJSKI FAKTOR
Faktor emisij je reprezentativna vrednost, ki združuje količino onesnaževala, izpuščenega v ozračje, z dejavnostjo, povezano z izpustom tega onesnaževala. Ti faktorji so običajno izraženi kot masa onesnaževala, deljena z enoto mase, prostornine, razdalje ali trajanja dejavnosti, ki oddaja onesnaževalo (npr. kilogrami izpuščenih delcev na megagram zgorelega premoga).
Nadaljnje branje: United Stated Environmental Protection Agency
OBSEG 1
Predstavlja neposredne emisije, ki so posledica lastne porabe energentov in uporabe službenih vozil ter tudi porabe kurilnega olja, zemeljskega plina, premoga, pogonskih goriv (bencin, plinsko olje) in ubežnih izpustov, npr. iz hladilnih in gasilnih naprav.
Nadaljnje branje: Plan A Academy
OBSEG 2
Predstavlja posredne emisije: poraba električne energije za potrebe poslovanja podjetja in daljinsko ogrevanje, daljinsko hlajenje in para.
Nadaljnje branje: Plan A Academy
OBSEG 3
Predstavlja ostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti podjetja in zaposlenih, kot so aktivnosti v dobavni verigi, službena potovanja z najetimi vozili, letali, poslane in prejete pošiljke, prihodi delavcev na delo, upravljanje odpadkov, uporaba izdelkov ali storitev organizacije itd.
Nadaljnje branje: Plan A Academy
OGLJIČNI ODTIS
Ogljični odtis (ang. »carbon footprint«) je seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, država, dogodek, proizvod ali storitev.
Določitev ogljičnega odtisa, ki ga izražamo v tonah CO2 (pri neposrednih izpustih CO2) oziroma v tonah CO2 ekvivalenta (kadar upoštevamo izpuste vseh toplogrednih plinov), pomeni družbeno odgovornost posameznika ali organizacije in je lahko prvi korak pri načrtovanju zmanjševanja emisij v okolju.
Nadaljnje branje: trajnostnaenergija.si
OGLJIČNI PONORI
Ogljični ponori vključujejo proces zajemanja in skladiščenja ogljikovega dioksida za daljši čas. Ponori so naravnega izvora in predstavljajo vsrkavanje ogljičnega dioksida preko kemičnih in bioloških procesov tako rastlinja kot tudi oceanov.
Nadaljnje branje: Delo
SCIENCE-BASED TARGETS
Podjetja z najboljšimi praksami zmanjševanja emisij toplogrednih plinov svoje cilje postavljajo na znanstveni osnovi Science-Based Targets Initiative (SBTi).
Da so cilji na „znanstveni osnovi", se šteje, če so postavljeni v skladu s tem, za kar zadnje znanstvene raziskave štejejo, da je potrebno za izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma, in sicer omejevanje globalnega segrevanja na precej pod 2 °C oz. 1.5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Nadaljnje branje: Science-Based Targets
UBEŽNE EMISIJE
Ubežna emisija snovi v zrak je emisija snovi, ki nastane zaradi puščanja odvodnikov odpadnih plinov ali netesnosti opreme za zajemanje odpadnih plinov v napravi (npr. hladilni plini, plini v toplotnih črpalkah, agenti v gradbenih penah, solventih, aerosolih in gasilnih aparatih).
Vir: Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje
Nadaljnje branje: Climate Chance
OKVIRI ZA TRAJNOSTNO POROČANJE
CDP
CDP je neprofitna dobrodelna ustanova, ki vodi globalni sistem za razkrivanje informacij o vplivu podjetij in mest na okolje.
Svetovno gospodarstvo gleda na CDP kot na zlati standard okoljskega poročanja z najbogatejšim in najbolj izčrpnim naborom podatkov o dejavnostih podjetij in mest.
V zadnjih 20 letih so ustvarili sistem, ki je spodbudil vključenost deležnikov pri okoljskih vprašanjih po vsem svetu.
Nadaljnje branje: CDP
CDSB
CDSB je mednarodni konzorcij poslovnih in okoljskih nevladnih organizacij. Zavezan je k napredovanju in usklajevanju globalnega glavnega modela poročanja podjetij, da bi naravni kapital izenačili s finančnim kapitalom.
Podjetjem nudi okvir za poročanje okoljskih informacij z enako strogostjo kot finančne informacije. Tako vlagateljem zagotovi okoljske informacije, ki so koristne za odločitev, prek glavnega poročila podjetja, kar izboljša učinkovito razporeditev kapitala. Regulatorji imajo tudi koristi od materialov, pripravljenih za skladnost.
Nadaljnje branje: Climate Disclosure Standards Board
ESG
ESG je kratica za okoljske, socialne in upravljalne kriterije pri aktivnostih podjetja ali organizacije. Ti kriteriji predstavljajo set standardov, ki jih trajnostno naravnani investitorji uporabljajo za evalvacije potencialnih investicij.
Okoljski kriterij predstavlja odnos podjetja do okolja. Socialni vidik predstavlja upravljanje podjetja z zaposlenimi, dobavitelji, strankami in širše skupnostmi, v katerih operira. Upravljalni kriterij pa pokriva vodenje podjetja, plače vodstvenih delavcev, revizije, notranje kontrole in pravice delničarjev.
Nadaljnje branje: Investopedia
SDG
SDG je kratica za Sustainable Development Goals – tj. cilje trajnostnega razvoja.
Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta med 17 cilji trajnostnega razvoja.
Nadaljnje branje: Združeni narodi
TCFD
The Task Force on Climate-Related Financial Disclosures (TCFD) – projektna skupina za finančna razkritja, povezana s podnebjem. Združuje 32 članov. Ustanovljena je bila leta 2015 s ciljem razviti niz prostovoljnih razkritij finančnih tveganj, povezanih s podnebjem.
Z doslednim in zanesljivim razkritjem podjetij, ki se soočajo s tveganji, povezanimi s podnebjem, bodo udeleženci na trgih vseh vrst bolje pripravljeni ocenjevati in obvladovati tveganja in priložnosti.
Nadaljnje branje: Task Force on Climate-related Financial Disclosures
KROŽNO GOSPODARSTVO
DELITVENA EKONOMIJA
Ponuja materialno dobrino kot storitev (najem, popravilo, izposoja, izmenjava).
Termin se dosledno pojavlja pri predstavitvi novega pojma, ki namesto doslejšnjega načina potrošnje uveljavlja nov pristop, v katerem več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, hišne pripomočke, orodja, prostore, zemljo itd. Vsem tem oblikam je skupno to, da dajejo prednost dostopnosti pred lastništvom.
Nadaljnje branje: ZRC SAZU
KROŽNO GOSPODARSTVO
Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov ter izdelkov, kakor dolgo je to mogoče.
S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšuje pa količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiali, iz katerega je izdelan, v največji možni meri obdržijo v obtoku.
Nadaljnje branje: Evropski parlament
STRATEGIJE KROŽNEGA POSLOVANJA
-
ZMANJŠANJE TOKOV (MANJŠA PORABA)
Zmanjša se količina uporabljenih materialov ali emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri izdelavi proizvodov ali opravljanju storitev.
V praksi se to izrazi v modelih souporabe in najema, implementaciji lahkih materialov, večnamenskih proizvodih ali stavbah, energetski učinkovitosti, digitalizaciji.
-
POČASNEJŠI TOKOVI (DALJŠA UPORABA)
Uporaba virov je optimizirana, saj se življenjska doba blaga podaljšuje preko trpežne zasnove, boljših materialov in servisnih modelov, kot sta popravilo in ponovna izdelava.
V praksi se to izrazi v uporabi trpežnih materialov, modularni gradnji in oblikovanju proizvodov za demontažo, popravilo, obnovo, renoviranje ter preoblikovanje.
-
REGENERACIJA TOKOV (PREHOD NA ČISTE VIRE)
Fosilna goriva, onesnaževala in strupene snovi se nadomestijo z obnovljivimi viri in materiali, ki niso toksični.
V praksi se to izrazi v regenerativni uporabi materialov, obnovljivih virih energije, regenerativnem kmetijstvu.
-
KROŽNI TOKOVI (PONOVNA UPORABA)
Ponovna uporaba materialov ali izdelkov ob koncu življenjske dobe optimizira krožni tok virov preko izboljšanega zbiranja in predelave materialov ter z ustvarjanjem vrednosti v vsaki stopnji ponovne uporabe.
V praksi se to izrazi v oblikovanju proizvodov za enostavno razstavljanje, recikliranje in pretvorbo odpadkov v energijo.
Nadaljnje branje: Circularity Gap Report
-
EKONOMIJA ZNANJA
Ponuja neotipljive dobrine kot storitev (patenti, znamke, programska oprema, medijski formati, upravljanje podatkov), ki ponujajo dodano vrednost, uporabljajoč manj fizičnih virov.
Pojmovnik izrazov blaženja in prilagajanja gospodarstva podnebnim spremembam Evropski poslanci in vlada EU so prejšnji teden sklenili ambiciozen dogovor o obveznem poročanju o vplivu podjetij na okolje, njihov socialni vpliv in na splošno o njihovem upravljanju. Cilj novega dokumenta je postaviti trajnost kot centralni steber uspešnosti podjetij, ki se ne sme več meriti samo z osredotočanjem na kratkoročne dobičke. Dokument utrjuje cilj EU, da postane vodilna sila določanja globalnih standardov poročanja o trajnosti.
Od leta 2024 bodo morala velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi in 40 milijoni evrov prometa, tudi tista, ki ne kotirajo na borzah) javno razkriti informacije o načinu delovanja ter obvladovanju družbenih in okoljskih tveganj. Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) povečuje odgovornost podjetij, saj jih zavezuje, da razkrijejo svoj vpliv na ljudi in planet, s čimer se postavljajo temelji za standarde poročanja o trajnostni na svetovni ravni, saj direktiva zajema tudi podjetja, ki delujejo na tleh EU (če imajo 150 milijonov letnega prometa v EU). Poročila, ki jih bodo podjetja proizvedla, bodo neodvisno revidirana in certificirana. Finančno in trajnostno poročanje bosta tako postala enakopravna, vlagatelji pa bodo imeli dostop do zanesljivih, preglednijh in primerljivih podatkov.
Parlament in Svet bosta morala sporazum uradno potrditi, preden bo objavljen v Uradnem listu EU, veljati pa bo zacel 20 dni po objavi. Njegove določbe bodo morale biti vključene v nacionalno zakonodajo držav članic 18 mesecev po njegovi veljavi. Prenovljena direktiva o trajnostnem poročanju podjetij ter direktiva o skrbnem pregledu trajnosti obljubljata prenovo načina poslovanja v Evropi v prihodnjih dveh letih: le dva ambiciozna EU instrumenta bosta popolnoma prenovila poslovno okolje v Evropi in prevetrila načine poslovanja. Časa za prilagoditev in spremembo obstoječih strategij podjetij pa ni veliko.
Ne glede na to, da dogovor predvideva milejše obveznosti poročanja za mala in srednje velika podjetja, obstaja zelo velika verjetnost, da bodo za potrebe priprave poročil velika podjetja od svojih dobaviteljev podatke o trajnostnem poslovanju zahtevala.
VEČNova pravila socialnega in okoljskega poročanja za velika podjetja Avtor: Miha Škrokov
Generacija Z, torej mladi rojeni okvirno okoli leta 2000, se v marsičem razlikujejo od prejšnjih. Rojeni v dobi porasta digitalizacije, globalizacije, revolucije internetnih socialnih interakcij in izrazitega povečanja pritiska na okolje in podnebje imajo drugačne poglede tako na potrošnjo kot sistem v celoti. Raziskava podjetja Ypulse, ki se ukvarja z analizami generacije Z in Milenijcev (generacija med leti 1981 in 1996), je pokazala, da je skrb mlajših generacij za posledice podnebnih sprememb velika, s tem dejstvom se poistoveti večina 13-39 letnikov v zahodni Evropi.
Poleg podnebnih protestov in ostalega aktivizma mladih, katerega levji delež si lahko lasti pobudnica gibanja Fridays for Future Greta Thunberg, mlajše generacije pristopajo do boja proti podnebnim spremembam tudi na drugačne načine. Digitalni produktni studio in inkubator PLAY je v raziskavi razkril, da skoraj četrtina zaposlenih, ki predstavljajo generacijo Z ni pripravljena delati za podjetje, ki služi z netrajnostnimi praksami, medtem ko je 68 % britanskih zaposlenih omenilo, da jim je pomembno, da podjetje za katerega delajo deluje trajnostno in skrbi za okolje.
Kako mladi spreminjajo nakupovalne navade v luči podnebnih sprememb
Zgornji graf od Ypulse prikazuje spremembe, ki sta jih obe mlajši generaciji vključili v vsakdanje življenje zaradi podnebnih sprememb. Za podjetja so predvsem pomembne prve tri, ki nazorno nakazujejo na spremembo nakupovalnih navad in zahtev, ki jih mladi imajo do produktov. Povečan pritisk na okolje več kot očitno znatno vpliva na potrošniške odločitve, saj je kar 45 % milenijcev zamenjalo proizvode, ki jih kupujejo, medtem ko je ta številka nekoliko nižja za Generacijo Z in se ustavi pri 38 %. Pomemben faktor je tudi tretja kategorija, ki nakazuje, da te generacije kupujejo manj, kjer je 30 % generacije Z in 34 % milenijcev označilo, da zaradi podnebnih sprememb nižajo količino proizvodov, ki so jih pripravljeni kupiti. Ti trendi v preferencah nakupovanja bodo v prihodnosti, ko bodo tudi pripadniki generacije Z bolj finančno utrjeni, lahko imeli velike posledice tako na trg kot na samo proizvodnjo.
CER in sodelovanje z mladimi
Pred kratkim smo v CER v sodelovanju z EUTOPIO - zvezo desetih evropskih univerz - uspešno izvedli projekt TeamWork, kjer smo sodelovali s sedmimi mladimi iz petih evropskih držav pri odkrivanju nakupovalnih navad generacije Z in iskanju pristopov za višanje ozaveščanja o podnebnih spremembah. Tudi naši rezultati fokusnih skupin nakazujejo na opazno spremembo v življenjskem stilu pri mladih kot posledica spreminjajočega se naravnega okolja. Rezultati nakazujejo, da več informacij kot mladi imajo o podnebnih spremembah in njihovem vplivu tako na naravo kot na družbo, bolj so pripravljeni prispevati k boju proti negativnim učinkom na okolje. Tako dajejo večji poudarek na možnost popravila izdelkov, ponovne uporabe, reciklabilnosti embalaže in celotnega produkta in pa etičnosti podjetja na splošno pri ravnanju z zunanjimi deležniki in okoljem.
Kaj to pomeni za podjetja?
Poleg zakonodajnih pritiskov, o katerih smo pisali že v prejšnjih CER člankih, torej vse večjo težo predstavljajo tudi pritiski s strani potrošnikov. Raziskava podjetja Ernst & Young je razkrila, da kar 78 % Gen Z potrošnikov verjame, da morajo podjetja delovati etično in v skladu s pričakovanji družbe. Nadaljnjih 77 % anketiranih meni, da morajo podjetja transparentno poročati o svojih okoljskih vplivih kot posledica proizvodnje svojih produktov ali nudenja svojih storitev.
Potrebe po spremembi poslovnih modelov zaradi premika potrošniških navad mlajših generacij se večajo, posledično bo po navedbah podjetja EY večji poudarek potreben pri:
- fleksibilnosti talentov v podjetju, ki bodo sposobni prilagajanja spremembam na trgu,
- večanju investicij v inovacije za nove trajnostne proizvode in storitve,
- zbiranju in obdelovanju podatkov za boljše odločitve.
Kako mladi gledajo na podjetja in podnebne spremembe? Na podlagi ESG-ocene Green Star na področju trajnostnega poslovanja in podnebnega ukrepanj lahko podjetja izboljšajo poslovanje in kredibilnost. Prve zelene zvezde slovenskega gospodarstva so Jelovica, Elan, SDH, Lumar in Nova KBM.
Green Star je prvi certifikat za trajnostno poslovanje in podnebno ukrepanje v Sloveniji, ki kaže, kje na poti zelene preobrazbe se posamezno podjetje nahaja. Osnova za izdajo certifikata Green Star je ESG-ocena Green Star na področju trajnostnega poslovanja in podnebnega ukrepanja, ki temelji na mednarodnih okvirjih in standardih za trajnostno poročanje ter EU-zakonodaji.
Ocenjuje vpliv dejavnikov upravljanja, okolja ter družbe na podjetje in odtis ter vpliv podjetja na okolje, podnebje in družbo. Tako lahko podjetja med drugim uvidijo, kako ambiciozni so njihovi zastavljeni cilji in ali delujejo skladno z ukrepi in aktivnostmi s cilji zapolnjevanja vrzeli do podnebne nevtralnosti. Ker želimo vzpodbuditi podjetja k trajnostnemu poslovanju in podnebnemu ukrepanju ter jim pomagati na poti zelene preobrazbe, smo v CER Partnerstvu za trajnostno gospodarstvo, razvili certifikat Green Star. Pri tem smo upoštevali razvojne dokumente mednarodnih organizacij, mednarodne smernice za trajnostno poslovanje ter razvojne in regulatorne dokumente EU. Certifikat podpira tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, predstavljen pa je bil tudi na slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo v Dubaju. Znani prvi prejemniki certifikata Green Star Anketa je zadnji sklop delavnice za vodstvene kadre glede uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetja kot del aktivnosti na Krasu v okviru projekta SmartMove.
Do ankete lahko dostopate na povezavi tukaj.Anketa za vodstvene kadre glede uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetja Organizirana proizvodnja in potrošnja, kjer bistvo predstavlja delitev, ponovna uporaba, popravilo, prenova in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov, se imenuje krožno gospodarstvo. Si zamišljate svet, v katerem ni odpadka?
Morda utopija, pa vseeno vodilo za prihodnji razvoj, ki ga kot družba moramo začeti razvijati in uporabljati, v kolikor želimo doseči cilje ekoloških in »zelenih« dogovorov ter strategij ter predvsem omiliti posledice naših negativnih vplivov na okolje in podnebnih sprememb. Princip krožnega gospodarstva podaljšuje življenjsko dobo izdelkov in zmanjšuje oz. izničuje količino odpadkov. Ko se izdelku izteče njegova življenjska pot, se komponente/materiale, iz katerih je izdelan, kolikor je le mogoče obdrži v rabi, gospodarstvu. Izdelke oz. materiale lahko uporabljamo v »nedogled« in s tem ustvarjamo dodano vrednost izdelkom in poslovanju v splošnem.
ODPRT RAZPIS ZA NEPOVRATNA SREDSTVA ZA KROŽNO GOSPODARSTVO
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 5.8.2022 objavil razpis za Krožno gospodarstvo, imenovan Podpora zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022-2025. Namen javnega razpisa je strokovna in finančna podpora zagonskim, mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem pri intenzivnem procesu trajnostne in krožne transformacije poslovanja, s poudarkom na zasledovanju strateških ciljev učinkovite rabe virov, krožnega gospodarstva, zniževanja negativnih oz. povečevanju pozitivnih vplivov na podnebje in okolje, družbo in ekonomsko skupnost ter posledično povečanju produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Mikro, mala, srednje velika in zagonska podjetja lahko pridobijo do 100% sofinanciranje projektov iz krožnega gospodarstva.
Upravičeni stroški razpisa so stroški storitev zunanjih izvajalcev - svetovalne storitve, investicije v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci), objektov in zemljišč, stroški pogodbenih raziskav, znanj in patentov ter materiala, zalog.
Razpis je razdeljen na 2 sklopa, SKLOP I je namenjen MSP, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, SKLOP II pa zagonskim, mikro in malim podjetjem z najmanj 1 do največ 19 zaposlenih.
Oba sklopa razpisa potekata v 2 fazah:
- FAZA A (shema de minimis) zajema 4-6 mesečni proces strateške trajnostne in krožne transformacije v posameznem podjetju - Akademija TKT, kjer je podjetje deležno svetovalne in strokovne podpore s strani dodeljenega zunanjega strokovnjaka/eksperta. Celoten strošek zunanjega strokovnjaka prevzame agencija SPIRIT (v obliki storitve in ne v obliki nakazila subvencije).
- FAZA B (državna pomoč) - po uspešno zaključeni FAZI A podjetje skupaj z dodeljenim strokovnjakom/ekspertom pripravi in prijavi prioritetni izvedbeni projekt v FAZO B in lahko prejme finančno podporo v višini od najmanj 40.000 EUR do največ 90.000 EUR (SKLOP I) ter od najmanj 10.000 do največ 40.000 EUR (SKLOP II) v skladu z opredeljenimi upravičenimi stroški sofinanciranja.
Višina sofinanciranja je odvisna od posameznega upravičenega stroška in se giblje med do 50 in 100%.
1. rok za oddajo vlog za sklop II je že v mesecu septembru, in sicer 15.9.2022, za sklop I 15.11.2022. Podjetja se najprej prijavijo za vključitev v FAZO A. V FAZO B se lahko nato prijavijo zgolj tista podjetja, ki so 1. fazo že uspešno zaključila.
Za pomoč pri pripravi ustrezne dokumentacije za razpis lahko kontaktirate podjetje Tiko pro, na njihov email info@tiko-pro.siNepovratna sredstva za krožno gospodarstvo v podjetjih Elan je eden izmed prvih prejemnikov certifikata Green Star. Elan je tradicionalna blagovna znamka, ki je globoko povezana z lokalno skupnostjo in okoljem, zato je trajnostni razvoj del Elanove identitete že od vsega začetka. Danes je Elan edino svetovno podjetje za proizvodnjo smuči, ki 100-odstotno uporablja zeleno energijo in lahko trdi, da so vsi izdelki ročno izdelani na eni sami lokaciji v Alpah, s poudarkom na trajnosti dobavne verige, saj 99 % surovin za izdelavo smuči prihaja iz Evrope, od tega skoraj 70 % iz območja največ 400 kilometrov od tovarne Elan. Poleg tega podjetje uporablja trajnostno pridobljen les z nadzorovanim poreklom, sledljivostjo in zagotovljenim pogozdovanjem.
Z Melanijo Korošec, direktorico blagovne znamke Elan smo se pogovarjali o tem, kaj za njih pomeni pridobitev certifikata Green Star.
Kaj je botrovalo odločitvi, da pridobite certifikat Green Star?
Skrb za zaposlene, družbo in naše okolje je del Elanove identitete. Prav tako pa je Elan kot podjetje, ki je zraslo na krilih inovacij, zmeraj zazrto v prihodnost. Verjamemo, da je v luči okoljskih in podnebnih sprememb del odgovornosti tudi na gospodarskih akterjih in da bi svojo odgovornost lahko pravilno naslovili, smo želeli objektivno oceno stanja našega poslovanja. Želeli smo oceno, ki bo nastala na standardiziranih postopkih in temeljito pregledala vse nujne aspekte našega poslovanja. Končna odločitev za Green Star certifikacijo je bila sprejeta tudi na podlagi poslovnih vrednot, ki jih delimo s CER.
Kakšna spoznanja vam je prinesel proces reševanja vprašalnika?
Zavedali smo se, da del odgovornosti do internega in eksternega okolja že opravljamo, a ker se s trajnostjo srečujemo v različnih sferah svojega poslovanja, smo želeli enoten in celosten pregled. Ob reševanju smo spoznali, da so temelji trajnostnega poslovanja deloma že upoštevani v naši splošni poslovnih strategiji, a da jih bomo morali hkrati sistemizirati in na določenih področjih poglobiti. Proces preverjanja podjetja je prinesel uvid, da imamo določene aktivnosti že blizu realizacije (prehod na oskrbo z obnovljivimi viri energije), kar je olajšalo prioritizacijo določenih poslovnih odločitev.
V čem vidite dodano vrednost pridobitve certifikata?
S certifikatom imamo objektiven dokaz, da je podjetje pravilno usmerjeno in da so prvi koraki na poti do strateškega trajnostnega poslovanja že za nami. Certifikat naše napore standardizira in nam pomaga, da jih komuniciramo s trgom, hkrati pa je proces pridobitve prinesel kakovosten pregled, ki nam dodatno pomaga oblikovati in pripraviti naše podjetje na prihodnost.
Na kaj se boste osredotočili v prihodnje? Kje še vidite izboljšave?
Prve aktivnosti so že stekle - Elan je z letom 2022 pridobil 100% električne energije iz OVE, kar bistveno znižuje obseg emisij TGP, prav tako pa je z 2022 na Elanovih strehah začela obratovati lastna sončna elektrarna, ki bo znižala zunanje potrebe po električnih energentih. Prostor za izboljšave vidimo tudi v določenih delih nabavne verige, kot tudi pri upravljanju z viri. Ob tem pa smo že pričeli s sistematičnim komuniciranjem svojega trajnostnega poslovanja, ki ga bomo v prihajajočih letih še poglabljali. Zaživel je nov vsebinski portal "Sustainable by nature", ki je namenjen širši javnosti in uporablja platformo naše blagovne znamke za dvig ozaveščenosti o nujnosti sprememb, ki nas kot podjetje ter naše odjemalce in širšo družbo, čakajo na področju okoljevarstva.
Zakaj priporočate ostalim podjetjem, da pridobijo certifikat Green Star?
Certifikat ponuja objektiven dokaz, pa tudi pomaga postaviti trajnost v kontekst poslovne bilance stanja, ki jo uporabite kot temelj poslovnega odločanja. Certifikat usmerja k bolj trajnostnemu poslovanju in nam hkrati pomaga, da dosežke jasneje komuniciramo s trgom. Hkrati nam standard daje kakovosten pregled, ki nam pomaga pri odločitvah za prihodnost. Pri tem se certifikat spremeni v priložnost za strateško usmerjanje podjetja in izkoriščanje njegovega inovativnega potenciala. Elan: S certifikatom Green Star imamo objektiven dokaz, da je podjetje pravilno usmerjeno Javni razpis trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične pobude za dvig dodane vrednosti turizma
Namen: trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma.
Investicije v nastanitvene kapacitete (hoteli, moteli, penzioni, gostišča, kampi, glampingi, turistične kmetije) od 3* naprej, v prvi vrsti obnove, deloma tudi novogradnje. Usmerjenost v energetsko in okoljsko učinkovite ter digitalne rešitve.
Upravičeni stroški: stroški investicij v opredmetena sredstva (investicije v gradnjo, obnovo, opremo, inventar, energetsko sanacijo, povečanje energetske učinkovitosti ali energetske samooskrbe iz obnovljivih virov, računalniško, digitalno in IT opremo). Stroški projektne dokumentacije, študij in analiz, stroški programov izobraževanja in usposabljanja, stroški zagonskega trženja, stroški storitev zunanjih izvajalcev.
Upravičenci: MSP in velika podjetja
Okvirna višina sredstev: 69 milijonov EUR
Višina sofinanciranja: intenzivnost skladno z novo karto regionalne državne pomoči, predvidoma od 15% do 50 % ter skladno z naložbeno shemo za MSP
Obdobje upravičenosti stroškov: od oddaje vloge dalje
Izvajalec: MGRT
Predvidena objava: september 2022
V okviru razpisa za turizem bodo projekti morali izkazovati energetsko učinkovitost in zeleno naravnane rešitve, tj. obnovljivi viri energije, zmanjšanje odpadkov in negativnih vplivov na okolje, pridobiti bo potrebno certifikat Slovenia Green.
Možnost sofinanciranja bodo prejeli projekti, ki bodo pripravljeni na izvedbo. Izdelano bodo morali imeti projektno in investicijsko dokumentacijo, imeti pridobljeno gradbeno dovoljenje, poleg tega pa se bodo morala podjetja zavezati k ohranjanju delovnih mest oziroma spodbujanju ustvarjanja novih.
Načrtovano je, da bodo 68% sredstev (okoli 45 mio EUR) namenili za sofinanciranje obnove objektov, preostanek pa za novogradnje ali popolne rekonstrukcije. Napoved razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev v turizmu V CER Partnerstvu, ki v svojem poslanstvu za zeleno gospodarstvo združujemo številna, tudi najpomembnejša slovenska podjetja in smo eni glavnih promotorjev trajnostne naravnanosti podjetij, smo na očarljivem posestvu Villa Fabiani v Kobdilju na Krasu v začetku jeseni gostili svoje člane.
Letošnje srečanje je potekalo v znamenju novega evropskega projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, ki je namenjen upravljanju trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa v Ljubljani. Rešitve, ki jih prinaša projekt, so namreč zelo aktualne za številna podjetja. V okviru projekta bodo za izbrana podjetja, ki so večji generatorji prometa, med njimi denimo Univerzitetni klinični center Ljubljana in območje BTC, izdelani mobilnostni načrti, ki z različnimi ukrepi optimizirajo parkiranje in spodbujajo uporabo trajnostnih načinov potovanj pri zaposlenih. Preizkušen bo skupinski dinamični prevoz zaposlenih na delo, ki ga razvija GoOpti, vzpostavljen bo Certifikat za trajnostno mobilnost, v načrtu pa je tudi priprava priporočil za strateške usmeritve na politični ravni.
Na interaktivni delavnici o trajnostni mobilnosti se je razvila živahna debata. Udeleženci so izpostavili željo po sistemskih rešitvah in vzpodbudah za uvajanje trajnostne mobilnosti, porajale pa so se tudi ideje in predlogi, kaj podjetja sama lahko storijo za boljše upravljanje s trajnostno mobilnostjo.
Razprava je v kombinaciji z anketo med udeleženci podala globlji vpogled v stanje in potenciale trajnostne mobilnosti v podjetjih. Ugotovili smo, da ta povečini še ne razmišljajo o konkretnih bonitetah za trajnostni način prihoda zaposlenih na delovno mesto, je pa skoraj četrtina podjetij opredelila možnost organiziranega prevoza zaposlenih na delovno mesto s skupinskim prevozom s kombijem od doma do lokacije zaposlitve kot najbolj zanimivo rešitev zanje. Za premik k trajnostni mobilnosti bi bili v dobri polovici sodelujočih podjetij naklonjeni uvedbi dodatnega dne dopusta za zaposlene, ki na delo prihajajo brez avtomobila. Za pridobitev Certifikata za trajnostno mobilnost bi bila večina podjetij motiviranih, ker je v skladu z njihovo naravnanostjo, ker v njem prepoznavajo možnost doprinosa k podnebno-okoljskim ciljem in gradnje pozitivnega brandinga podjetja. Za izdelavo mobilnostnih načrtov bi bila zainteresirana le podjetja, ki imajo stisko s parkirnimi prostori in veliko zaposlenih.
Konstruktivnemu pogovoru je sledilo kosilo, degustacija vin in prijetno druženje na vrtu domačije. Srečanje je pokazalo, da se člani CER Partnerstva zelo dobro zavedajo pomena trajnostne mobilnosti, pogrešajo pa ustrezno infrastrukturo in mehanizme za lažjo implementacijo v podjetju, prav to pa so izzivi, ki jih naslavlja projekt SmartMOVE. Članom CER na Krasu predstavili projekt SmartMOVE in potenciale trajnostne mobilnosti v podjetjih 
Projekt SmartMOVE naslavlja izziv trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa, v tem primeru gre za Ljubljansko urbano regijo (LUR) z glavnim mestom Ljubljano, ki je najpomembnejši cilj dnevnih migracijskih tokov v Sloveniji. Ljubljanska urbana regija torej postaja območje z največ prometa in prostor z največjimi negativnimi eksternalijami mobilnosti v Sloveniji, kar kaže na strukturne izzive trajnostne mobilnosti v Sloveniji, ki jih projekt neposredno naslavlja.
O projektu:
Glavni namen projekta SmartMOVE je priprava strategij ter izvajanje mobilnostnih načrtov, s katerimi bo utemeljil potrebo po sistematičnem razvoju infrastrukture za razvoj multimodalnosti v regiji. Znotraj projekta se razvija sistem dinamičnih skupinskih prevozov kot trajnostno naravnana alternativa obstoječim modalitetam prevoza. Pripravljajo se tudi konkretna politična priporočila za odločevalce na področju trajnostne mobilnosti. Z izdelavo mobilnostnih načrtov za upravljanje trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa bo projekt prispeval k izboljšanemu upravljanju mobilnosti. Glavni cilj projekta je omejevanje negativnih okoljskih vplivov, ki so posledica netrajnostih oblik mobilnosti, ter dolgoročni razvoj trajnostne mobilnosti, h kateremu bo prispeval na različne načine.
Pričakovani rezultati projekta:
- Dvig ozaveščenosti o pomenu trajnostne mobilnosti med delodajalci in zaposlenimi ter priprava postopka pridobitve posebnega certifikata za trajnostno mobilnost.
- Zasnova metodologije in izdelava trajnostnih načrtov za organizacije, ki zaposlujejo večje število ljudi in so na prometnih stičiščih.
- Pilotna vzpostavitev rešitve trajnostne mobilnosti za prevoz na delo v LUR z dinamičnimi skupinskimi prevozi.
- Priprava priporočil za strateške usmeritve pristojnih organov RS na področju trajnostne mobilnosti ter predlogov za izboljšavo in nadgradnjo obstoječe Celostne prometne strategije Ljubljanske urbane regije.
Partnerji v projektu:
Financiranje:
Skupna vrednost projekta: 1.609.166,79 EUR
Trajanje projekta:
1. maj 2022 – 30. april 2024 SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo s septembrom začenja serijo aktivnosti na temo povečevanja energetske učinkovitosti v podjetjih. Organizirali bomo več dogodkov, delavnice in izdali priporočila za podjetja. 28. septembra 2022 je potekal prvi spletni dogodek na temo načinov spopadanja z energetsko draginjo. Vse aktivnosti bodo izvedene s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Siemens Slovenija in Knauf Insulation.
Usmeritve EU pri spopadanju z energetsko draginjo
V zadnjim mesecih so se za celotno EU razmere na energetskem trgu zelo poslabšale, kar je moč pripisati vojni v Ukrajini in ekstremnim vremenskim razmeram, ki so vplivale na zmanjšanje proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah ter povzročili zmanjšanje energetskih zalog in dvig cene. Ti dejavniki so povzročili, da je peščica podjetij obogatela na račun drugih, drugih ki so padli v energetsko in ekonomsko krizo. V EU si tako prizadevajo, da se bo električna energija še naprej učinkovito pretakala po Evropi, in sicer od presežkov do tistih, ki jo potrebujejo, je poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Predlog Evropske komisije z Uredbo za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji naslavlja izjemne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov za električno energijo za odjemalce in posredno pripomogli pri energetski neodvisnosti EU od ruskega zemeljskega plina. V prvem sklopu tako predlagajo obveznost zmanjšanja odjema v izbranih cenovnih konicah za vsaj 5 %. Države članice bodo morale opredeliti 10 % ur z najvišjo pričakovano ceno in zmanjšati odjem v teh konicah. Nadalje pa še predlagajo, da si države prizadevajo za zmanjšanje skupnega odjema električne energije za vsaj 10 % do 31. marca 2023. Primerne ukrepe za dosego tega zmanjšanja odjema lahko države izberejo same, pri čemer se lahko odločijo tudi za finančno nadomestilo.
Drugi sklop nadalje opredeljuje ukrepe za prerazporeditev presežnih prihodkov energetskega sektorja s predlogom, da se „podmejnim" proizvajalcem električne energije začasno določi zgornja meja prihodkov na 180 evrov/MWh in nadalje predlaga začasni solidarnostni prispevek za presežni dobiček, ustvarjen z dejavnostmi v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju z namenom, blažitev vpliva visokih cen električne energije in za zaščito odjemalcev. Vloga držav članic pa bi tako lahko bila, da bi države te prihodke zbrale in jih prerazporedile odjemalcem energije, zlasti ranljivim gospodinjstvom, močno prizadetim podjetjem in energijsko intenzivnim panogam.
Doseganje energetske učinkovitosti ima še velik neizkoriščen potencial
Raziskava podjetja Deloitte, ki jo je predstavil Mitja Kumar, partner v oddelku poslovnega svetovanja v podjetju Deloitte Slovenija, ugotavlja da ima doseganje energetske učinkovitosti še veliko neizkoriščenega potencila, predvsem na področju stavb, saj predstavljajo 39% celotne končne porabe energije v EU. Razloge za to vidijo predvsem v človeških navadah in lastni porabi energije, saj med uporabniki stavb še vedno obstaja nezavedanje o vplivih lastnih navad na energetsko učinkovitost stavbe. Ključni koraki za doseganje ciljev na področju energetske učinkovitosti je predvsem sodelovanje deležnikom, vključevanje uporabnikov, spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter učinkovito zbiranje in uporaba podatkov, je zaključil Mitja Kumar.
Tehnologije so tukaj, so smiselne in dostopne
Če so včasih bile stavbe le nepremičen objekt iz cementa, ki je dobival energijo preko daljinskega sistema, danes stavbe postajajo aktiven del energetskega sistema, ki preko vgrajenih digitalnih integriranih sistemov nadzorujejo lastno proizvodnjo in porabo energije po vsem objektu, je predstavil Igor Kulašič, vodja Smart Infrastructure, Siemens Slovenija. Kar 99 % današnje infrastrukture še ni pametne, a za prihodnost našega planeta so pametne rešitve za stavbe in infrastrukturo ključne. Pametna stavba je lahko energetsko avtonomna. Kljub temu, da je večina stavb v Evropi starih, energetsko neučinkovitih, je tudi pri prenovah smiselno, da se naredi celoten digitalni dvojček, ki bo omogočal učinkovito upravljanje s stavbo in s tem manjše stroške. Izkušnje kažejo, da je z implementacijo digitalnih integriranih sistemov lahko prihranek energije 15 -20% tudi pri že obstoječi stavbi, pa je povedal Marjan Strnad, produktni vodja v podjetju Robotina.
Ena od rešitev za optimizacijo porabo energije je tudi alternativni vir ogrevanja z uporabo plitve geotermalne toplotne črpalke, ki je primeren tako za nove kot tudi obstoječe stavbe. Po besedah Tadeja Muršiča, operativnega direktorja podjetja Menerga je v Sloveniji trenutno samo 20 projektov s tako toplotno črpalko. Najbolj znan projekt pa je izveden v sodelovanju s podjetjem Domel, kjer so že opazili ekonomske koristi. Muršič je še izpostavil, da kljub učinkovitosti geotermalne energije in dobrim praksam še ni dovolj finančnih spodbud Eko sklada za tovrstne rešitve.
Soočanje z izzivi energetske draginje v podjetju
Postavitev lastne sončne elektrarne, nakup električnih vozil, izpostavitev polnilnic električnih vozil v javni mreži, vpeljava povratne embalaže so eni izmed ukrepov, ki naslavljajo ESG vidike in so si jih zadali v podjetju Lotrič Meroslovje, z namenom doseganja cilja postati ogljično nevtralno podjetje do leta 2031, je pojasnil Marko Lotrič, direktor podjetja. Ukrepi naslavljajo predvsem izziv optimiziacije porabe energije in z njo povezanim ogljičnim odtisom in prevoz zaposlenih ter službene poti. Lotili so se energetske sanacije in optimizacije porabe energije preko izpostavitve daljinskega ogrevanje in vgradnje toplotne črpalke ter digitalizacije. Svoje stroške zelenih investicij so blažili preko različnih razpisov, ki jih ponuja Eko sklad, še doda Marko Lotrič..
V podjetju Robust z dosedanjimi sprejetimi ukrepi, ki vključujejo vgradnjo energetskih rekuperatorjev, hranilnikov toplote, plinske kogeneracije, sončne elektrarne in LED razsvetljave, proizvedejo 1/3 porabljene energije sami. Marko Kranjc, direktor podjetja Robust pojasnuje, da imajo v načrtu še energetsko sanacijo in dodatno izolacijo najstarejšega objekta, pri novem objektu pa načrtujejo možnost montaže nove sončne elektrarne, vgradnjo toplotne čpralke ter vpeljavo sistema, ki bo koristil odpadno toploto iz proizvodnje in dodano izolacijo.
Prav tako je v načrtu še optimizacija in digitalizacija celotne proizvodnje, na nivoju izdelka pa izračun ogljičnega odtisa. S tem se približujejo zadanemu cilju, da v letu 2023 postanejo energetsko samozadostni.
Ambiciozen cilj znižanja porabe energije za 45% do leta 2025 pa so si zadali v Merkurju. Pospešeno gradijo sončne elekrarne na strehah trgovskih centro, do konca letošnjega leta bodo zamenjali razsvetljavo, ostale investicije pa usmerili v elektrifikacijo voznega parka podjetja, vpeljavo digitalnih rešitev za zajem podatkov o energetski porabi, za namene napovedi in optimizacije nakupa energentov, predvsem elektrike, je povedal Boštjan Štruc, direktor Merkur Energija.
Siemens se je globalno zavezal, da bo do leta 2030 ogljično nevtralno podjetje. V zadnjih dveh letih so globalno uspeli zmanjšati ogljični odtis za 36% in uporabiti 78% energije iz zelenih virov. To je uspeh 65 milijonov, deloma že izvedenih, investicij v energetsko optimizacijo, kar se jim sedaj kaže kot prihranki v vrednosti 13 milijonov Eurov. Prav tako so si do leta 2030 zadali vpeljati izključno električni vozni park zaposlenih. Zadane cilje bodo dosegli ts priključitvijo objektov vseh poslovalnic v oblak, za namene spremljana porabe energije in stanja ter lažjega odločanja o nadaljnih investicijah. Glede na Evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb pa bodo v Siemensu, kjer najemajo prostore, od najemodajalcev zahtevali izpolnitev pričakovanj po energetski učinkovitosti stavbe. Svoje odločitve od koga bodo najeli prostore, bodo temeljili na ključnih indeksih uspešnosti za energetsko učinkovitost stavbe, je dodal Igor Kulašič, vodja Smart Infrastructure v Siemensu Slovenija.
Vsi predstavniki podjetij se soglasno strinajajo, da bi morala država za pospešitev zmanjšanja porabe energije in večjo energetsko učinkovitost, bolj prisluhniti gospodarstvu, sprejeti bolj človeške ukrepe, predvsem pa biti ažurna ter fleksibilna. Učinkovit način spopadanja z energetsko draginjo Tudi v Sloveniji imamo podjetja, ki so se pogumno podala na pot trajnostne preobrazbe, nekaj jih je tudi že dobilo certifikat Green Star. Ta izkazuje, da so na pravi poti in delajo pomembne korake pri spremembi poslovanja v podnebno nevtralno. Med dobitniki certifikata Green Star so tudi podjetja Elan, Lumar in Nova KBM, ki orjejo ledino.
Proti koncu so koraki vedno težji
Zelene zvezde so protagonisti, ki ne čakajo na napotke, ampak peljejo svojo poslovno pot po poti zelenega prehoda. Nataša Teraž Krois, vodja razvoja pri podjetju Lumar, pravi, da se je pri njih zelena preobrazba začela še v obdobju, ko to ni bila odmevna medijska tema: »Prvo trajnostno poslovno strategijo smo zapisali že leta 2018 in zapisali projekte, ki jih moramo izvesti. Lani smo to nadgradili še z zelenimi zavezami Lumarjevih ciljev, postati resnično ničogljično podjetje do leta 2025.« Svoje izzive so se odločili preveriti tudi pri zunanjih ocenjevalcih. V luči tega so se odločili za certifikat Green Star, ki potrjuje njihovo zeleno pot. »Smo tik pod vrhom te poti,« je povedala Nataša Teraž Krois in dodala, da se zavedajo, da so proti koncu koraki vedno težji.
Kupci želijo trajnostne izdelke
V Elanu menijo, da je trajnost večna, pot pa se nikoli ne konča. Ponosni so, da so dobili naziv »odločni izzivalec«. »Tako smo uvideli, kje smo in kaj vse še moramo postoriti za naprej, da bomo pokrili vsa področja trajnosti in izboljšali svoje poslovanje,« je povedala Anita Jerala Peterman, vodja nabave Elan – zimska divizija. V Elanu se zavedajo, da je pritisk na zeleno preobrazbo s strani kupcev izjemno velik, »kar je tudi razumljivo, saj tržimo in prodajamo izdelke, ki jih naši kupci pretežno uporabljajo v naravi, zato je naša odgovornost do trajnostnega razvoja še toliko večja«. Meni, da je certifikat Green Star odlično orodje, kažipot, kje si in kako naprej.
Nova KBM nadgradila ESG-strategijo
Že zelo zgodaj se je na pot zelene preobrazbe podala tudi druga največja banka pri nas, Nova KBM. »Ker na neki način bdimo nad gospodarstvom, mu pomagamo, imamo pomembno vlogo pri zelenem prehodu predvsem s svojimi produkti, zato smo leta 2021 sprejeli ESG-strategijo, ki sloni na petih stebrih, v letu 2022 pa smo to strategijo že nadgradili, saj smo ugotovili, da moramo biti pri ciljih še bolj ambiciozni,« je pojasnila Petra Hercog, svetovalka v komuniciranju pri Novi KBM. V banki so uvedli številne ESG-prakse in kulturo ter dodala: »Certifikat pa nam daje uvid, ali smo na pravi poti, ali imamo postavljene prave KPI-je«.
Ob pogledu na vprašalnik so zajeli sapo, ampak …
O izpolnjevanju vprašalnika za certifikat Green Star, ki ima nekaj več kot 100 vprašanj, pravi, da je bilo naporno, a nujno, »saj le tako uvidiš, kaj počneš, kaj vse se dogaja v podjetju, povežeš različne sektorje podjetja. Te podatke imaš. A smo jih zdaj strukturirali in lažje za naprej spremljamo, kaj počnemo,« je dejala Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. Anita Jerala Peterman iz podjetja Elan je na vprašanje, kako zahtevno je bilo rešiti vprašalnik za certifikat, odvrnila, da je to preprosto, če imaš zbrane vse tehnične podatke. »Veliko stvari smo imeli zbranih še iz časa prijave za certifikat ISO 4001, zato je bilo morda malce lažje. Določene podatke pa smo morali šele zbrati. A ko prvič vidiš vprašalnik, zajameš sapo,« je Anita Jerala Peterman dejala v smehu in dodala, da je to dobra vaja, da zapišeš stvari, ki jih imaš in delaš. Tudi v Novi KBM so se izpolnjevanja vprašalnika lotili timsko, imenovan imajo tudi poseben odbor, ki se ukvarja z ESG-strategijo. V smehu pa Petra Hercog pojasni, da so v banki vajeni izpolnjevati obširne vprašalnike. »Vprašanja, ki so vezana na našo samooceno, so terjala tehten premislek različnih sektorjev znotraj banke, saj smo se želeli izogniti 'greenwashinga' in smo vsako vprašanje pretehtali z več vidikov ter podali čim bolj objektivno samooceno.«
Komu prejemniki certifikatov Green Star priporočajo ta certifikat
Petra Hercog iz Nove KBM meni, da ni podjetja pri nas, ki mu te evalvacije ne bi priporočali. »Podjetje dobi vpogled v svoje poslovanje, kaj bi lahko izboljšali,« meni in doda, da bodo banke v prihodnje zahtevale več podatkov o okolju. »Za zunanje dobavitelje, katerih skupni letni promet presega 10.000 evrov, imamo v Novi KBM že ESG-vprašalnik, ki se nanaša na vse tri stebre ESG.« »Skupaj gradimo ta certifikat, lahko smo ponosni, da gre za slovensko znanje in slovenski produkt, ki se lahko primerja z ostalimi evropskimi rešitvami,« je povedala Anita Jerala Peterman iz Elana, Nataša Teraž Krois iz Lumarja pa je ob tem dodala še, da s tem dobimo oceno, kaj je podjetje dejansko naredilo: »Green Star ti da vpogled v stanje, tudi samorefleksijo, kaj še lahko izboljšaš. Dodana vrednost tega certifikata je tudi v tem, da je vprašalnik v slovenskem jeziku. Ta certifikat dejansko je dodana vrednost za vsako podjetje.« Kaj o certifikatu Green Star pravijo slovenska podjetja, ki so ga že dobila? Na dogodku so predstavniki ministrstev predstavili cilje in časovnice treh aktualnih dokumentov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev Zelenega dogovora, ki so trenutno v javni obravnavi.
- Priprava sistemskega Podnebnega zakona
- Posodobitev NEPN – Nacionalni energetsko podnebni načrt
- Osnutek Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu
Na dogodku so sodelovali:
Tina Kobilšek iz Ministrstva za okolje in prostor je predstavila pripravo sistemskega Podnebnega zakona, ki bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje, spremljanje in poročanje o vseh vidikih podnebne politike v Sloveniji.
Pregled/študij, ki jih je pripravila organizacija Ecologic institute na temo podnebnih zakonov:
- https://www.ecologic.eu/sites/default/files/publication/2021/2145-Duwe-Evans-Professionalizing-Climate-Policy-via-Legislation.pdf
- https://www.ecologic.eu/sites/default/files/publication/2020/climatelawsineurope_fullreport_0.pdf
Dr. Danijel Crnčec iz Ministrstva za infrastrukturo je povedal, da bo posodobitev NEPNa veliko bolj strateško načrtovana, kot je bila prva faza ter, da so cilji, ki jih bo potrebno doseči zahtevni.
PREZENTACIJA
Marija Lesjak iz Ministrstva za infrastrukturo je predstavila poglobljeno pripravljen osnutek Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, ki bo spodbudil sistemsko upravljanje in uvajanje mobilnosti na alternativna goriva.
PREZENTACIJA
OBRAZEC
VABILO ČLANOM CER K ODDAJI PRIPOMB
CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo vabi vse zainteresirane člane, da podate vaše pripombe in predloge glede potencialnih vsebin na vse tri dokumente,
do 18. oktobra na elektronski naslov info@cerslo.si, da jih bomo skupaj pravočasno oddali na ministrstvo
------------------------------------------------------
14. oktober 2022 srečanje članov CER za uskladitev predlogov 13.30 - 14.30
ZOOM povezavaVabilo k oddaji pripomb in predlog na tri dokumente v javni obravnavi Avtor: Miha Škrokov
Pobuda za trajnostne proizvode (SPI) sodi v novo zakonodajo EU. Morala bi biti objavljena kot del Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo konec decembra 2021, a je prestavljena. Trenutni datum objave na spletni strani Evropske komisije je prvo četrtletje 2022.
Razlogi za zamudo naj bi bili po podatkih portala EUROACTIV v primanjkljaju osebja in resursov. Po ocenah organizacij ECOS in European Environmental Bureau pa naj bi zamuda povzročila kar za dodatnih 10 milijonov ton ekvivalenta CO2 škode vsako leto do leta 2030.
Kaj je pobuda za trajnostne proizvode?
Glavni namen pobude je zmanjšanje odpadnih snovi in priprava na nov evropski trg, kjer naj bi bili proizvodi prilagojeni podnebno nevtralni krožni ekonomiji.
Pobuda bo konkretno spremenila lansiranje proizvodov na evropskem trgu. Pričakuje se, da bo vplivala na vse vidike oblikovanja, proizvodnje in prodaje proizvodov. Prav tako naj bi utrnila pot EU trgu na katerem bodo trajnostni proizvodi postali standard.
Pobuda bo vključevala revizijo »Ecodesign direktive« in predlagala dodatne zakonodajne ukrepe za povečanje trajnosti proizvodov na EU trgu
Evropska komisija podaja naslednje informacije glede pobude: »Proizvodi, ki so trajnejši, se lahko ponovno uporabljajo, popravijo, reciklirajo in so energetsko učinkoviti, bodo koristili potrošnikom, okolju in podnebju. S to pobudo bo prav tako obravnavana prisotnost škodljivih kemikalij v proizvodih, kot so:
- elektronika in oprema IKT,
- tekstilni izdelki,
- pohištvo,
- jeklo, cement in kemikalije.«
The University of Cambridge Institute for Sustainability Leadership (CISL) je nedavno objavil poročilo, ki poglobljeno obravnava omenjeno pobudo in poudarja šest priporočil za odločevalce, ki jih navajamo v nadaljevanju.
- Izvajanje ukrepov, ki podpirajo proizvajalce v EU na njihovi poti dekarbonizacije in vpeljave krožnih principov, predvsem z vzpostavitvijo zgornjih meja utelešenih emisij v celotnem življenjskem ciklu proizvodov.
- Okrepiti zahteve glede poročanja utelešenih emisij CO2 in zahteve za »potne liste« za materiale. Sprejme naj se tudi standardizirane oznake CO2 za najbolj intenzivne CO2 vložke v ključnih vrednostnih verigah. Pri čemer je potrebno paziti, da so oznake praktične za podjetja.
- Določitev minimalnih zahtev za vsebnost recikliranih materialov. Minimalni standardi naj se določijo tudi za ponovno uporabo oziroma za zmanjšane količine vhodnih surovin za ključne materialno intenzivne sektorje kot so stavbe, avtomobilski sektor in embalaža.
- Določitev zahtev za zagotovitev, da so vsa javna naročila nizkoogljična in krožna v prihodnjih revizijah sektorske zakonodaje EU. In sicer za sektorje kot so stavbe, avtomobilski sektor in javna infrastruktura.
- Reforma pravil za urejanje postopkov določanja standardov EU za gradbene proizvode (zlasti cement in beton), ki naj so postavljena v skladu s prihajajočo uredbo o gradbenih proizvodih in pod standardi Eurocodes.
- Vzpostavitev ambicioznega obsega za SPI, ki naj vsebuje kar se da veliko število sektorjev s proizvodi z visokim ogljičnim in materialnim odtisom.
Prihaja EU pobuda za trajnostne proizvode Avtor: Miha Škrokov
Evropska komisija je ta teden objavila drugi del paketa »Pripravljeni na 55«. Paket vsebuje niz novih in revidiranih predlogov v zvezi z energijo in podnebjem.
- Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). (več)
- Nova pravila za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju.
- Tretji plinski paket: nov EU okvir za dekarbonizacijo plinskega sektorja in promocijo vodika. (več)
Izšli so tudi ostali zakonodajni predlogi, ki spadajo pod Evropski zeleni dogovor:
- Obnova trajnostnih ciklov ogljika. (več)
- Paket za zeleno mobilnost.(več)
- Priporočilo Sveta o obravnavi socialnih in delovnih vidikov pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost. (več)
Kontekst paketa »Pripravljeni na 55«
Evropski zeleni dogovor postavlja EU na pot podnebne nevtralnosti do leta 2050, Evropski podnebni zakon pa evropsko zavezo za znižanje toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030 glede na leto 1990 postavlja v zakonodajne okvirje.
.png)
Prvi del paketa »Pripravljeni na 55«
Kako bo Evropa dosegla zastavljen ambiciozni cilj znižanja TGP je podrobno zapisano v svežnju zakonodajnih predlogov »Pripravljeni na 55«, katerega prvi del (in tudi večinski del) je bil objavljen 14 julija 2021. Vsebuje dvanajst zajetnih predlogov, ki se nanašajo na najbolj onesnaževalne sektorje kot so promet, zgradbe in energetika. Prvi del paketa je trenutno del diskusij v Evropskem parlamentu kot tudi Svetu, zadnji je 2. in 6. decembra izdal dva poročila o napredku glede pregleda prvega dela paketa.
Zunanji dejavniki, ki so vplivali na drugi del paketa
Na končno obliko drugega paketa sta po vsej verjetnosti pomembno vplivala tudi dva zunanja dejavnika, ki sta v zadnjih mesecih oblikovala pot evropske podnebne politike – to sta mednarodna podnebna konferenca COP26, ki se je odvila v začetku novembra in pa znatno povišanje cen energentov.
Države članice so razdvojene glede primernega dolgoročnega ukrepanja za znižanje cen energentov na trgu, Evropska komisija je v »plinskem paketu« naslovila tudi ta problem in izdala ukrepe za znižanje cen energentov.
COP26 je z osrednjim Glasgowskim podnebnim paktom povečal pritisk na države na globalni ravni glede podnebnega ukrepanja in za pričakovati je bilo ambicioznejše ukrepe v tej ediciji evropske podnebne politike. A prvi odzivi na drugi del paketa »Pripravljeni na 55« s strani strokovne javnosti niso vzpodbudni, z večino deležnikov razočaranih nad pomanjkanjem širokopoteznosti, ki je spremljala julijski del paketa.
24. novembra je Evropski parlament gostoval podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa – prvega moža Evropskega zelenega dogovora in Slovensko predsedstvo v Evropskem svetu pri debati o preseku Glasgowskega podnebnega pakta in paketa »Pripravljeni na 55«. Timmermans je med debato pozval k povečanem trudu, da bi EU sprejela paket že pred COP27, ki je predviden za konec leta 2022.
Kaj vsebuje drugi del paketa?
Revizija direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD)
Čeprav so skoraj vse države članice trenutno direktivo EPBD, nazadnje posodobljeno leta 2018, ustrezno uvedle v nacionalno zakonodajo, je še vedno več kot 75 % obstoječih stavb energetsko neučinkovitih, kar 85–95 % od teh pa naj bi jih leta 2050 še vedno obstajalo. »plitve« prenove ustvarjajo zelo nizke prihranke energije, pa vendar so tiste, ki se najpogosteje izvajajo na ravni EU, večina naložb gre v te prenove. Tako je nujno potrebna revizija.
☒ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☐ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 1: sektorji, ki jih Revizija direktive EPBD naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
Kaj vsebuje?
Komisija je izdala predlog uskladitve pravil za energetsko učinkovitost v stavbah z Evropskim podnebnim dogovorom.
- Vse nove stavbe morajo biti nič-emisijske od leta 2030 dalje.
- Uvedba obveznih minimalnih standardov energetske učinkovitosti, ki zahteva renovacijo 15 % najslabših stavb po standardih energetske učinkovitosti.
- Krepijo se določbe o energetskih izkaznicah, ki prinašajo jasnejše in izboljšane informacije in razširitev obsega stavb pod obvezo pridobitve izkaznice.
- Nacionalni energetski in podnebni načrti bodo morali vključiti časovnico opuščanja fosilnih goriv v ogrevanju ni hlajenju stavb najkasneje do leta 2040.
Kritike
»Namesto da bi revizija EPBD določila datum postopnega opuščanja kotlov na fosilna goriva v gospodinjstivh, je podala le pravno podlago, na podlagi katere lahko nacionalne vlade to storijo, če želijo.« so navedbe portala Energy Monitor. Nevladna organizacija E3G je revizijo označila za premalo ambiciozno.
Plinski paket
Tako imenovani »plinski paket«, sestoji iz direktive, ki določa vseevropska pravila za notranji trg z zemeljskim plinom in vodikom in uredbe o notranjem trgu za obnovljive in zemeljske pline in vodik. Cilj paketa je usmeriti trg proti nizko ogljičnim in obnovljivim virom energije kot alternativi fosilnemu plinu, ki bo do leta 2050 moral postati stvar preteklosti za doseg cilja EU glede podnebne nevtralnosti.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 2: sektorji, ki jih plinski paket naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
Kaj vsebuje?
Eno glavnih vodil je tudi vzpostavitev trga za vodik, kar vključuje kreacijo pravega okolja za investicije.
- Uvaja se sistem certificiranja za nizko ogljične pline, kot je biometan.
- Komisija predlaga, da se dolgoročne pogodbe za dobavo fosilnega zemeljskega plina ne smejo podaljšati po letu 2049.
- Paket vsebuje tudi nove ukrepe za pomoč potrošnikom pri izbiri dobaviteljev plina preko učinkovitih orodij za primerjanje cen, podatkov in pametnih tehnologij.
Nova pravila za preprečevanje uhajanja metana v energetskem sektorju
Pomen izpustov metana v energetskem sektorju kot pomembne spremenljivke pri doseganju željenih ciljev zmanjšanja, je opredeljen v novi strategiji EU za zmanjševanje emisij metana, objavljeni 14. oktobra 2020. V dokumentu so obravnavani naslednji sektorji, najbolj obremenjeni z izpusti metana: (i) energetika, (ii) kmetijstvo, (iii) odpadki in (iv) odpadne vode.
☒ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☐ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 3: sektorji, ki jih nova pravila za metan naslavljajo.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
Kaj vsebuje?
Tokrat pa je podan zgodovinsko prvi zakonodajni predlog za zmanjševanje emisij metana v energetiki kot glavnem viru izpustov metana, natančneje so to industrije nafte, plina in premoga. Predlogi vključujejo:
- Obvezno merjenje, poročanje in preverjanje za vse emisije metana, povezane z energijo.
- Obveza za odkrivanje in odpravljanje uhajanj na vsej infrastrukturi fosilnega plina (predvsem cevovodi), pa tudi na kateri koli drugi infrastrukturi, ki proizvaja, prevaža ali uporablja fosilni plin.
- Prepoved rutinskega »odzračevanja« in sežiganja metana v energetskem sektorju.
Ostali zakonodajni predlogi pod okriljem Evropskega zelenega dogovora
Novi predlogi na področju prometa za večjo učinkovitost in bolj trajnostna potovanja
Izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor je decembrski paket za zeleno mobilnost opisal z naslednjimi besedami: »Evropski zeleni in digitalni prehod bo močno spremenil, kako potujemo. Današnji predlogi usmerjajo evropsko mobilnost na pravo pot za trajnostno prihodnost: hitrejše evropske železniške povezave z vozovnicami, do katerih je enostavno priti, ter okrepljenimi pravicami potnic in potnikov, podpora mestom, da bi okrepila in izboljšala javni prevoz ter infrastrukturo za hojo in kolesarjenje, ter čim boljše izkoriščanje rešitev za pametno in učinkovito vožnjo." (več)
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 4: sektorji, ki jih novi predlogi na področju mobilnosti naslavljajo.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
Kaj vsebuje?
Komisija je v paketu izdala štiri predloge z namenom povečanja trajnosti v prometu, od dodatne podpore za gradnjo polnilnih mest in infrastrukture za alternativna goriva do preusmeritve več potnikov in tovora na železniške in celinske plovne poti. Štirje podani predlogi so naslednji:
- pametno in trajnostno omrežje TEN-T,
- povečanje železniškega prometa na dolge razdalje in čezmejnega železniškega prometa,
- inteligentne prometne storitve za voznice in voznike in
- čistejša, okolju prijaznejša, enostavnejša mobilnost v mestih.
Pametno in trajnostno omrežje TEN-T
TEN-T je vseevropsko omrežje železnic, celinskih plovnih poti, kratkih pomorskih poti in cest. V tem paketu so predlagani višji standardi za to omrežje, ki povezuje 424 večjih mest s pristanišči, letališči in železniškimi terminali. Tako je predlagano, da so vse glavne železniške proge v omrežju do leta 2040 posodobljene, da omogočajo vožnjo vlakov s hitrostjo vsaj 160 km/h. Od vseh 424 mest je tudi zahtevano, da razvijejo načrte za vzpodbudo brezemisijske mobilnosti in okrepijo javni promet ter infrastrukturo za hojo in kolesarjenje.
Povečanje železniškega prometa na dolge razdalje in čezmejnega železniškega prometa
Akcijski načrt za povečanje železniškega prometa je priloga zgoraj omenjenem predlogu za posodobitev omrežja TEN-T in vsebuje ukrepe za podvojitev prometa na železniških povezavah za visoke hitrosti do leta 2030 in potrojitev do leta 2050. Ukrepi so tako večinoma orientirani proti uporabnikom in vsebujejo spodbude za lažje izdajanje vozovnic, boljšo podporo potnikom v primeru motenj v prometu in bolj pogoste vozne rede.
Inteligentne prometne storitve za voznice in voznike
Komisija tu predlaga posodobitev direktive o inteligentnih prometnih sistemih iz leta 2010. Posodobitev je potrebna zaradi pojava novih možnosti v cestni mobilnosti, predvsem v avtomatizirani mobilnosti in novih aplikacijah. Predlog vsebuje uveljavitev digitalnih rešitev za nekatere ključne cestne, potovalne in prometne podatke kot so omejitve hitrosti, načrti pretoka prometa ali dela na cesti itd.
Čistejša, okolju prijaznejša, enostavnejša mobilnost v mestih
Predlog nagovarja izzive mobilnosti kot so zastoji, emisije in hrup. Ta okvir za mobilnost v mestih določa evropske smernice za zmanjšanje emisij in sicer predvsem preko javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. V mestnih voznih parkih se prednost daje brezemisijskim rešitvam, podane so tudi možnosti financiranja za lokalne in regionalne organe za izvajanje teh nalog.
Odzivi javnosti
Globalna nevladna organizacija Greenpeace je železniški del mobilnega paketa označila za izjemno obetaven in poudarila, da je presegel njihova pričakovanja pri promociji železniškega prometa.
Smernice za pravičen prehod na podnebno nevtralnost
Predlogi se nanašajo predvsem na ukrepe za podporo ljudem pri prehodu na podnebno nevtralnost. Zaradi vse večjih polemik glede vpliva julijskega paketa »Pripravljeni na 55« na končne potrošnike, še posebej v primeru predloga novega sistema za trgovanje z emisijskimi kuponi ETS za cestni promet in stavbe, lahko te smernice vidimo kot dopolnilo svežnju, predstavljenem julija. (več)
Kaj vsebuje?
Predlogi vključujejo:
- ukrepe za podporo kakovostnega zaposlovanja in lažjega prehajanja med delovnimi mesti,
- ukrepe za podporo enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja,
- ukrepe za podporo pravičnih sistemov davčnih ugodnosti in socialne zaščite,
- ukrepe za podporo cenovno ugodnega dostopa do osnovnih storitev,
- ukrepe za usklajevanje ukrepov politike, upoštevanje pristopa celotnega gospodarstva,
- optimalno uporabo javnih in zasebnih sredstev.
Obnova trajnostnih ciklov ogljika (Sustainable Carbon Cycles)
Strategije odvzema ogljika iz atmosfere, v obliki pogozdovanja, alternativnih kmetijskih praks ali inženirskih rešitev bodo imele ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Take strategije lahko uravnotežijo emisije iz sektorjev, v katerih je zmanjšanje emisij TGP najtežja naloga, to so sektorji letalstva, industrija jekla, kmetijstvo itd.
☐ Nadgradnja obstoječe zakonodaje ☒ Nova zakonodaja
Grafični prikaz 5: sektorji, ki jih pobuda Trajnostni ogljični cikli naslavlja.
Odstotki predstavljajo EU27 emisije TGP v letu 2019.
Kaj vsebuje?
Cilj pobude je:
- Podpreti razvoj trajnostnih rešitev za odstranjevanje ogljika.
- Komisija predlaga akcijski načrt za spodbujanje skladiščenje ogljika v tleh
- Do konca leta 2022 je predviden tudi regulativni okvir za certificiranje odstranjevanja ogljika z namenom pospešiti industrijske rešitve odstranjevanja ogljika.
Drugi del paketa Pripravljeni na 55 prinaša nove zakonodajne predloge na področju mobilnosti, stavb in energetike Avtor: Miha Škrokov
»Nihče ne bo ubežal spremembam zelene transformacije« so bile uvodne besede podpredsednika sveta CER Gregorja Benčine, ki je postavil vsebinske okvirje decembrskega CER-ovega online zelenega zajtrka, kjer so bili v ospredju trendi, ki bodo zaznamovali prihodnje leto in trajnostne dobre prakse Nizozemske, ki velja za eno od držav, ki je naredila največji premik v smeri zelene preobrazbe.
Nizozemska kot primer dobrih praks in udejanjanja trendov na področju trajnostnega razvoja
Ambasador Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, Johan O. Verboom je izpostavil, da krožno gospodarstvo Nizozemski omogoča manjšo odvisnost od uvoza kot tudi prihranke. Nizozemska je postavila krožno gospodarstvo na prioritetno listo na državni ravni in z 85 000 krožnimi iniciativami in 420 000 delovnimi mesti na področju krožnega gospodarstva dokazuje, da gresta trajnost in ekonomska prosperiteta lahko z roko v roki.
Krožni principi pa se odražajo tudi v drugačnem načinu razmišljanja in pristopih do projektov na ravni države. Primer je državni razpis za projekt gradnje novega viadukta iz materialov / komponent, ki bodo lahko po koncu življenjske dobe infrastrukture ponovno uporabljeni na drugih projektih.
Johan O. Verboom je izpostavil tri področja, ki bodo zaznamovala prihodnje leto:
- prehod na zeleno energijo se bo razcvetel v 2022, po dodatnem zagonu na konferenci COP26 in vseh razpoložljivih sredstvih s strani Evropske Unije, namenjenih okrevanju po pandemiji. Pri tem je gospod Verboom opozoril tudi na precej majhno vključenost Slovenije v vetrno energijo.
- Krožni pristopi; oblikovanje in razvoj proizvodov na način, da bodo kar se da enostavno reciklirani in ponovno uporabljeni.
- Recikliranje mateialov elektronskih proizvodov
Dodana vrednost trajnosti se bo še naprej krepila predvsem na treh področjih: upravljanje s tveganji, nižanje stroškov in rast podjetij
Naša družba ne mora več prezreti kolapsa ekosistemov in škodljivega vpliva na okolje, ki ga ima. »Nova ekonomska paradigma je potrebna in sicer taka, ki bo v ospredje postavila naravo in socialni kapital v podjetjih« so bile besede Danke Oosterhof, vodje programa pri Dutch Sustainble Growth Coalition (DSGC). Raziskava UN Global Compact razkriva, da 73 odstotkov vprašanih izvršnih direktorjev že čuti povečan pritisk za izvajanje trajnostnih ukrepov v naslednjih treh letih. Ena od prednosti podjetij, ki že izvajajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb je tudi privabljanje talentov.
Trajnost je na dolgi rok profitabilna
Odgovor je odvisen od časovnice. Na kratek rok trajnost na današnjih trgih trenutno še ni diferenciator za boljše finančne rezultate. Trenutno največja in najhitreje rastoča podjetja so tehnološka podjetja in ne tista, ki imajo v ospredju trajnost. Evropski poslovni voditelji pa pri okrevanju po covidni pandemiji trenutno prioritizirajo digitalizacijo pred trajnostnim razvojem je poudarila Danka Oosterhof. »Gledano na daljši rok pa lahko vztrajno sledenje ESG kriterijem in ciljem podjetje pripelje do izjemnih finančnih rezultatov, še posebej ko so te ukrepi kombinirani s tehnologijo«
Na poslovanje podjetij v 2022 bodo vplivala regulatorna, fizična, tržna in pravna tveganja
Podnebne spremembe so ekstencialna grožnja vse več ljudem po svetu. Posledično se spreminja tudi zakonodaja. Na EU ravni lahko pričakujemo zakonodajni »tsunami«, kjer se bo le v naslednjem letu spremenilo kar 50 okoljskih zakonov, pravi Petra Kandus iz CER. Regulatorna tveganja tako lahko pomembno vplivajo na potrebo po spremembi pri podjetjih.
Podjetja, vključena v mednarodno poslovanje vse bolj čutijo tudi fizična tveganja v obliki posledic podnebnih sprememb v svojih dobavnih verigah. Dobavne verige so tudi ključni viri ogljičnih emisij pri velikih multinacionalkah, kar predstavlja tudi tržna tveganja za taka podjetja, ki morajo prilagoditi poslovna sodelovanja z bolj odgovornimi dobavitelji, še poudari Petra Kandus.
Vse večji pritisk postajajo tudi pravna tveganja. Skupnosti, države, nevladne organizacije in tudi zaposleni izvajajo pritisk na podjetja, da predstavijo konkretne blažitvene ukrepe za podnebne spremembe. Ob neupoštevanju lahko v zadnjem času opazimo vse več tožb s strani deležnikov proti podjetjem s slabimi podnebnimi praksami.
Trajnost postaja licenca za poslovanje
Trajnostne finance postajajo osrednji tok globalnih naložb. Leta 2025 bo tretjina globalnih naložb v ESG – 28 trilijonov evrov. Investitorji se zavedajo, da imajo take naložbe boljšo donosnost, pravi Mateja Treven. Močan trend se vidi tudi v t.i. investiranju z vplivom, kjer si investitorju zadajo določen cilj in jih potem tudi pozorno spremljajo. Tak cilj bi bil lahko znižati emisije ali pa povečati biodiverziteto, poudari Mateja Treven. V ospredje prihaja tudi komponenta S – socialna komponenta. Če je pred kratkim dominirala komponenta O – okoljska, zaradi COVID krize vse bolj v ospredje prihaja družba. Evropa je že objavila »socialno taksonomijo«, ki bo poskrbela za transparentnost investicij.
Če bo podjetje v prihodnosti želelo poslovati na trgu, bo nujno moralo izpolnjevati trajnostna merila. Vse oči bodo uprte v razogljičenje, ki postaja metrika prihodnosti.
Dogodek je potekal v sklopu kampanje Šampioni zelene preobrazbe, katere podpornik je Nizozemska Amabasada v Sloveniji. Krožno gospodarstvo, prehod na zeleno energijo in razogličenje bodo zaznamovali leto 2022 Na letošnjem hekatonu Climathon Ljubljana je sodelovalo 6 skupin, ki so iskali ideje in rešitve kako spodbuditi prebivalce Ljubljane k boljšemu upravljanju z odpadki in sooblikovanju mesta brez odpadkov. Od idej se je kresalo tri dni, ko je tri članska žirija v sestavi Tjaša Ficko, podžupanja MOL, Mojca Markizeti, vodja trajnostnega razvoja in regulative v Iskraemeco in Bart Stegeman, predstavnik Climate KIC v Sloveniji, izbrala končno zmagovalko.
Po mnenju žirije si je zmago prislužila ideja – Aplikacija Pobarvaj svet! Ideja združuje tako inovativni kot uporabni del, da se jo izvesti, ima potencial rasti, vključuje vidik krožnega gospodarstva in družbene odgovornosti ter krepitev blagovne znamke podjetja.
Aplikacija »Pobarvaj svet« predvideva vzpostavitev digitalne platforme, ki povezuje proizvajalca, individualne uporabnike in profesionalne uporabnike, javne ustanove, umetnike, odlagalne centre, z namenom minimizirati odlaganje, ( recikliranje, sežiganje...) odvečnih barv na vodni osnovi.
Ekipa: Ljubljanski kanistri: Jure Žugman, Marcel Lejko, Norma De Saint Picman, Aleš Pirc.
Najbolj uporabna ideja je po mnenju žirije Žajfe za Ljubljano, projekt zbiranja odpadne kopalniške embalaže za zero waste park Tivoli. Ideja je, da se odpadno embalažo predela v uporabno pohištvo – klopi, zabojniki za smeti, igrala, korita za rastline in se z njimi opremi park Tivoli.
Ekipa: Modre vrane: Miha Škrokov Matej Težak Jurka Jeran Nadja Košmrlj
Najbolj inovativna predstavljena ideja pa je bila Od vilic do vil(ic), ki preko preko spletne platforme omogoča sledljivost in transparentnost bioloških odpadkov. Vse od samih proizvajalcev hrane, meščanov in skozi enostaven model zbiranja tako podatkov kot tudi komposta ter socialnih podjetij.
Ekipa: Earth Hackers: Mojca Kodre, Amela Sijarić, Tina Kovačič, Peter Krivic.
Mi smo nad zmagovalci navdušeni, prav tako smo navdušeni nad vsemi predstavljenimi projekti, ki so bili na izjemno visokem nivoju. S tematiko odpadkov smo odpirali težka vprašanja, ki predstavljajo velik družbeni izziv kot tudi spreminjanje navad posameznikov.
Hvala vsem sodelujočim, mentorjem, žiriji, podjetjem Interseroh, Jub, Skaza in Mestni občini Ljubljana, da smo lahko skupaj kreirali nove vizionarske zgodbe!
Zmagovalne ideje - Climathon Ljubljana 2021 Avtor: Miha Škrokov
TEMELJI ZA KONKRETNE KORAKE K PODNEBNEM UKREPANJU SO POSTAVLJENI
Nedvomno je jasno, da je opaziti premik v poslovnem svetu na globalni ravni v prid podnebju. Finančni sektor ima več kot dovolj potrebnih informacij za preusmeritev investicij v trajnostne projekte. Znano je, kdo so največji onesnaževalci in kje so točke največjih emisij ter v katere rešitve je potrebno vložiti. Čas je torej le še za izvedbo.
1. PODNEBNA KRIZA ZAČENJA UDARJATI PODJETJA TAM KJER ŠTEJE
Poleg političnih aktivnosti je tokrat na podnebni konferenci COP26 Združenih narodov v Glasgowu , ki se je končala prejšnji vikend, veliko vlogo pri ambicioznosti podnebnega ukrepanja igral tudi privatni sektor, ki je z dejanji na konferenci pokazal bolj pozitivno plat v primerjavi z državami. Z zavezami, iniciativami in združenji je gospodarstvo pokazalo, da je pripravljeno na začetek nove dobe dekarbonizacije sistema. COP26 je bil s strani nekaterih tako poimenovan »business« COP. Ob spremljanju aktivnosti gospodarstva na konferenci in enormnega potenciala sprejetih zavez se ni težko strinjati s trditvijo Joela Makowerja iz GreenBiz Group: »Podnebna kriza počasi začenja udarjati podjetja tam, kjer šteje.« Katere so torej poteze, ki jih je privatni sektor skoval in razkril v zadnjih 14 dneh podnebne konference in kako bodo le-te spremenile pravila posla?
2. GLASGOWŠKI PODNEBNI PAKT: ZATISKANJE OČI PRED FOSILNIMI GORIVI POMENI VEČJE BREME ZA GOSPODARSTVO
Na COP26 smo lahko spremljali zelo ambiciozno retoriko svetovnih voditeljev; sprejetih je bilo veliko število iniciativ in zavez z vrhom v Glasgowskem podnebnem paktu, ki med drugim podpisnice zavezuje tudi za pospešitev naporov proti zmanjšanju energije iz premoga in k zmanjšanju neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Sprejete zaveze so dvignile precej prahu in požele val kritik, saj so nekateri večinoma razočarani nad razvodenitvijo zavez za ukinitev energije iz premoga in popolno ukinitvijo subvencij za fosilna goriva – oba energenta sta glavna povzročitelja emisij ogljikovega dioksida v ozračje v zadnji polovici 20. stoletja.
3. $130 000 000 000 000 ZA DEKARBONIZACIJO GOSPODARSTVA
Verjetno ena najpomembnejših zavez, ki so nastale kot produkt COP26 – The Glasgow Financial Alliance for Net Zero. Več kot 450 bank, zavarovalnic in ostalih upravljalcev premoženja v dvanajstih državah se je zavezalo za 130 bilijonov (130 000 milijard) ameriških dolarjev sredstev za dekarbonizacijo svetovnega gospodarstva v naslednjih treh desetletjih. Ta enormna vsota predstavlja prelomnico pospeševanja zelene tranzicije za doseg dogovorov Pariškega Sporazuma.
Za iniciativo skriva preprosta teza: banke, upravljalci premoženj, zavarovalnice in ostale finančne institucije morajo začeti izkoriščati finančno moč, ki jo imajo, za izvajanje pritiska na podjetja, v katera investirajo oziroma jih financirajo, da le-ta spremenijo način poslovanja v zelene strategije in prakse. Priložnost za omejitev segrevanja 1,5 °C je na pladnju, le izkoristiti jo je treba trdi John Howell, Climate and Capital Media
4. ZNANOST IN PODATKI: »SCIENCE-BASED TARGETS«
Doseganje »neto ničelnega« poslovanja mora temeljiti na podatkih, na konkretnih, periodičnih meritvah in na jasno zastavljenih kvantificiranih, merljivih ciljih, sicer bomo prepozno presenečeni ugotavljali, da tega cilja podnebne nevtralnosti nismo dosegli.
5. PODATKI MORAJO BITI TRANSPARENTNI IN GLOBALNO KONSISTENTNI, STANDARDI TRAJNOSTNO STROGI
3. novembra je IFRS Foundation, mednarodni organ za računovodske standarde, na konferenci na COP26 predstavil International Sustainability Standards Board, torej svet za mednarodne trajnostne standarde.
Vloga sveta bo reševanje problema konsistentnosti informacij o trajnostnih aktivnostih pri podjetjih in organizacijah. Tako kot pri finančnem poročanju, je potrebno podatke urediti tudi pri trajnostnem poročanju za doseg povečanja transparentnosti, kvalitete in mednarodne primerljivosti podatkov, ki so vhodna informacija za investicije v trajnostne rešitve. Odgovor je IFRS Foundation našel v globalno konsistentnih podnebne in širše trajnostnih standardih za finančne trge. Dejanje je bilo s strani nekaterih označena za eno najpomembnejših premikov v Glasgowu. (več)
6. PREMIK STRAN OD AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL NA FOSILNA GORIVA
Predstavniki vlad, podjetij in organizacij, ki sestavljajo večji del avtomobilskega klastra oziroma nanj pomembno vplivajo so podpisali deklaracijo za pospeševanje tranzicije do popolne zaustavitve prodaje novih avtomobilov in kombiniranih vozil na fosilna goriva na globalni ravni do leta 2040 in najpozneje do leta 2035 na vodilnih trgih.
7. KOALICIJA PRVIH INVESTITORJEV V INOVACIJE V ZGODNJIH FAZAH
Konferenca COP26 je 4. novembra postregla z novo iniciativo več kot 30 večjih korporacij, kot so Apple, Volvo Group, Amazon in United Airlines, ki so se združile v iniciativo z angleškim imenom »First Movers Coalition« z namenom dvigniti povpraševanje in posledično naročila za čiste tehnologije v zgodnji fazah razvoja. Iniciativa je bila oblikovana pri World Economic Forum in bo ustvarila nove trge za nizko ogljične tehnologije v železni, aluminijevi in kemični industriji, ladijskem in letalskem prometu ter avtoprevozništvu. Vsi omenjeni sektorji spadajo v kategorijo sektorjev, kjer je največji izziv znižanja ogljikovih emisij. Iniciativa bo finančno podpirala tudi komercializacijo tehnologij zajemanja ogljikovega dioksida iz zraka. Podnebni odposlanec ZDA John Kerry, eden od protagonistov te iniciative, je izjavil, da je le-ta ena najpomembnejših najav v okviru COP26 .
Člani iniciative so bili začetniki v vlaganju v razvoj čistih tehnologij že v preteklosti. Po navedbah GreenBiz Group je proizvajalec jekla SSAB na primer vključen v partnerstvo HYBRIT, ki proizvaja jeklo z zeleno proizvodnjo vodika. Amazon je pred dvema letoma naročil 100.000 električnih kombijev pri podjetju Rivian. Na seznamu članov je tudi United Airlines, ki se je pred kratkim zavezal, da bo v naslednjih 20 letih kupil 1,5 milijarde litrov trajnostnega letalskega goriva. (več)
8. WEF: POVEČANJE INVESTICIJ V PODNEBNE REŠITVE ZA ZMANJŠANJE 1 GT TOPLOGREDNIH EMISIJ LETNO
Na konferenci COP26 je bilo prvič v osrčje dogodka postavljeno tudi ohranjanje narave in biodiverziteta kot kritični vidik podnebne krize. 8 novembra je bil t. i. dan narave, na katerem je World Economic Forum naznanil novo kampanjo za povečanje investicij v okoljske podnebne rešitve (natural climate solutions) v višini ekvivalenta ene giga tone znižanja emisij na leto do leta 2025. Te rešitve vključujejo predvsem vzvode za ohranjanje narave, obnovo in izboljšanje upravljanja zemljišč, kar privede do povečanja ponorov ogljika.
WEF izjemno pozornost namenja inoviranju, razvoju in povečanju rabe novih tehnologij. Zvišanje investicijskega bazena za okoljske, podnebne rešitve bo dalo jasen signal tako politiki kot tudi izvajalcem projektov za močno povečanje investicij. (več)
9. NAPREDEK V STAVBNEM SEKTORJU
V okviru COP26 je 44 podjetij podpisalo zavezo za neto ničelne ogljične emisije v stavbah (Net Zero Carbon Buildings Commitment), oblikovano s strani World Green Building Council. Zaveza podjetja zavezuje k odpravi operativnega ogljika v upravljanju stavb, kot tudi v maksimalno znižanje utelešenega ogljika pri gradnji, obnovi in podrtju stavb, ki jih imajo v lasti. Zaveza do danes vključuje 156 podpisnic, od tega 122 podjetij in organizacij, 28 mestnih občin in 6 zveznih držav oziroma regij. (več)
10. OHRANJANJE NARAVE IN BIODIVERZITETE GOSPODARSTVO PODPIRA S KONKRETNIMI INVESTICIJAMI
Na dnevu narave je bilo jasno opaziti pripravljenost privatnega sektorja na spremembe poslovanja in investicije v trajnostne rešitve za ohranjanje narave in biodiverzitete.
Investicije v okoljske podnebne rešitve omogočajo najstrmejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na investiran dolar. Kot odgovor na to dejstvo, je organizacija Capital for Climate objavila novo platformo za pospeševanje investicij v okoljske podnebne rešitve, predvsem na področju trajnostnega kmetijstva, gozdov, rabe zemljišč in modrega gospodarstva. Platforma omogoča investitorjem uvid v portfolio priložnosti za podnebne naložbe na enem mestu, kar omogoča gradnjo strategij in izvajanje naložb, ki so usklajene z znanstveno podprtimi usmeritvami za ohranjanje globalnega segrevanja na 1,5 °C.
26 držav na šestih kontinentih se je zavezalo za spremembo kmetijskih politik v bolj trajnostne in manj okolju škodljive. Hkrati pa bodo podpisnice zaveze povečale investicije v znanstvene raziskave v trajnostno kmetijstvo in prilagajanje te panoge podnebnim spremembam.
»Medtem ko je podnebna znanost kompleksna, je razumevanje 80 % potrebnih ukrepov za spremembe enostavno. – Pablo Berutti, Climate and Capital Media
TOP 10 COP26 - 10 prodornih potez gospodarstva za dekarbonizacijo na konferenci COP26 Avtor: Miha Škrokov
»Retorika svetovnih voditeljev neverjetno spodbudna, a ne sme nas zavesti« so bile besede prve podnebne strokovnjakinje v Sloveniji – klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj na dogajanje v Glasgowu, kjer poteka podnebna konferenca COP26 s strani Združenih Narodov. A eno so obljube, drugo dejanja pravi. Katere obljube so bile torej sprejete na konferenci COP26 v zadnjih dneh in se tičejo poslovnega sveta?
Ponedeljek, 8. november – prilagajanje, izguba in škoda
Države, regije, mesta, sektorji in finančne institucije krepijo vlaganja v večjo odpornost proti podnebnim spremembam za najranljivejše dele svetovne družbe:
Globalni indeks odpornosti (A Global Resilience Index) je bil objavljen, z namenom izboljšati način kako zavarovalnice, financerji in vlagatelji merijo odpornost držav, podjetij in dobavnih verig proti podnebnim spremembam. Glavni cilj bo na podlagi boljših podatkov mobilizirati stotine milijard naložb v prilagajanje in podporo ranljivih področij po svetu.
Kampanja ZN Race to Resilience uvaja shemo za merjenje napredka pri krepitvi odpornosti na podnebne spremembe, ki mestom, regijam, podjetjem in vlagateljem prvič omogoča meritve njihovega vložka na tem področju.
Torek 9. november - znanost, spol, inovacije in industrija
22 držav in Evropska Komisija so se zavezale za sodelovanje pri štirih inovacijskih klastrih, ki jih imenujejo »Mission Innovation« in sicer na področju (i) urbanih tranzicij, (ii) odprave emisij v industriji, (iii) inovacij na področju odstranitve ogljikovega dioksida iz zraka in (iv) trajnostnih goriv, kemikalij in materialov. Mission inovation je presečna točka v obliki platforme, kjer združujejo moči državne investicijske zmožnosti v raziskave, razvoj in demonstracijske projekte in na drugi strani inovacijske zmogljivosti podjetij in finančnega sektorja za končni produkt v obliki rešitev za dekarbonizacijo zgoraj omenjenih visoko ogljičnih sektorjev.
Preboj pri dekarbonizaciji cementa in jekla. 20 večjih jeklarskih obratov, ki bodo proizvajali »zeleno jeklo« je predvidenih do leta 2030, kar predstavlja prelomnico v jeklarskem sektorju proti dekarbonizaciji. S tem privatni sektor še dodatno pritiska na politiko naj poda vzvode za razcvet ugodnega ekosistema za nadaljnjo preobrazbo tega visoko ogljičnega sektorja. Cementna industrija kot ena najbolj energetsko potratnih industrij je na COP26 prav tako naredila korake naprej na njihovi poti proti ogljični nevtralnosti 2050. Tako se je 15 korporacij v verigi vrednosti pridružilo iniciativi ConcreteZero buyers club, ki bo člane zavezal k nižanju emisij do leta 2030. Prav tako pa se je 40 večjih cementnih in asfaltnih družb zavezalo za neto nični cement do leta 2050 in znižanje emisij za 25 % do leta 2030.
Sreda 10. november – promet
Konec fosilnih goriv v prometu. Več kot 100 držav, mest in večjih podjetij je podpisalo The Glasgow Declaration o zaustavitvi prodaje nič-emisijskih avtomobilov in kombiniranih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035 na vodilnih trgih in do leta 2040 na svetovni ravni.
COP26 do tega trenutka izpolnjuje visoka pričakovanja javnosti pri podnebnem ukrepanju, zdaj bo na vrsti tudi udejanjanje obljub in podpisanih deklaracij. Glede na to, da se ogljikov dioksid (na sliki prikaz delcev CO2 na milijon delcev zraka) tudi glede na vse pretekle obljube in sporazume še vedno viša so tudi COP26 obljube le besede na papirju dokler ne bodo vidni dejanski rezultati v praksi. COP26 in vpliv na poslovni svet Skandinavske države veljajo za vodilne v zelenih investicijah. Norveška je najbolj trajnostna država na svetu. Toda to ni edina skandinavska država, ki je na vrhu seznama. Švedska, Finska in Danska so ji za petami. Te države vodijo po zaslugi načina upravljanja, inovacij, človeškega kapitala in okoljskih kazalcev, navaja RobecoSAM. So vodilne pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Odločitve, ki jih sprejemajo, neposredno pozitivno vplivajo na okolje. Zdi se, da se imajo države od skandinavskih veliko naučiti. Tudi o tem, kako sicer za marsikoga zapleten mehanizem obdavčitve izpustov ogljikovega dioksida spodbuja zelene investicije. O tem so nedavno spregovorili strokovnjaki s Finske in Švedske na dogodku, ki ga je organiziral CER – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo Slovenije skupaj s kolegi s severa Evrope – Haga Initiative in CLC.
Vsako leto manj emisijskih kuponov
EU je že dokazala, da obdavčenje izpustov po shemi ETS deluje. »V zadnjih 16 letih smo s pomočjo tega mehanizma izpuste zmanjšali za več kot 40 odstotkov,« pravi Polona Gregorin iz Evropske komisije, namestnica vodje enote za razvoj politike ETS in dražb. Evropski sistem trgovanja z emisijami TGP (angl. Emissions Trading System – ETS), ki vključuje emisije iz proizvodnje električne energije, težke industrije in letalstva, je namreč ključno orodje za spodbujanje zmanjševanja izpustov TGP s strani največjih onesnaževalcev. V tako imenovani ETS sektor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija. ETS temelji na načelu »omejitve in trgovanja« (angl. cap and trade). Gregorinova je ob tem spomnila, da je že od leta 2005 dogovorjena zgornja meja količine TGP, ki jih lahko podjetja izpustijo letno. Na voljo imajo tudi emisijske kupone, ki so »valuta« na trgu z emisijami TGP. Vsako leto podjetja dobijo dovolj emisijskih kuponov, da pokrijejo svoje emisije oz. pripadajoč delež od skupnih emisij ETS sektorja. Če ima podjetje premalo kuponov, lahko uvede ukrepe za zmanjšanje svojih emisij ali na dražbi kupi dodatne kupone od drugega onesnaževalca. Za tono izpustov CO2 je treba odšteti 58 evrov. Okoli 70 odstotkov tako zbranega denarja članice EU uporabijo za boj proti podnebnim spremembam. V prvi polovici leta 2021 je EU s sistemom ETS pridobila 14,9 milijarde evrov. Do tega denarja so upravičena tudi podjetja, za katera obstaja sum, da bi lahko preselila proizvodnjo v dežele, kjer ETS sistema ni. S tem sočasno preprečimo dodatno onesnaževanje. »Če ima podjetje kuponov preveč, jih lahko prihrani za naslednja leta ali pa jih proda,« je pojasnila Gregorinova. Ob tem naj dodamo, da je vsako leto na voljo manj kuponov, kar podjetja spodbuja, da povečujejo svojo energetsko učinkovitost oz. zmanjšujejo svoje izpuste. »Si je pa EU za 2030 zadala še bolj ambiciozen cilj zmanjševanja CO2 izpustov. Julija so tako pri Evropski komisiji predlagali razširitev ETS sistema in tudi revizijo le-tega. EK predlaga tudi pomoč podjetjem, da bi z vlaganji v čistejše tehnologije dosegla zastavljene cilje. Prav tako predlagajo razširitev tega sistema na gradbeništvo in promet ter pomorski promet,« je še dejala Polona Gregorin.
Vroče na političnem parketu
Evropski poslanec Klemen Grošelj pravi, da je predlog razširitve ETS oziroma uravnilovka, ki bi enako tolmačila proizvajalce v Evropi in tudi zunaj EU, trenutno v evropskem parlamentu zelo vroča tema. »Ideja je spodbuditi podjetja in proizvajalce, ki izvažajo na evropski trg, da tudi v državah zunaj EU vzpostavijo ETS sistem,« razlaga Grošelj. S tem bi bili proizvajalci ne glede na deželo izvora dobrin izenačeni – predvsem težka industrija in tudi elektro podjetja. »Pričakujemo, da bodo nekatere države ugovarjale takšnim predlogom rekoč, da gre za protekcionizem,« meni Grošelj in dodaja, da te pobude terjajo še določene popravke, izboljšave. »Nemčija takšno razširitev ETS podpira, a ima v EU tudi nasprotnice,« pravi. EU si prizadeva tudi preprečiti uhajanje ogljika in pospešiti vlaganja v zelene tehnologije v državah, ki niso v EU.
Nekdanji švedski finančni minister Allan Larsson se strinja, da je ETS dober sistem, ki danes vključuje 10.500 velikih onesnaževalcev s CO2 – proizvodna industrija in energetika. »Evropa na področju obdavčitve CO2 izpustov vodi. Ko bo ETS pokrival še druge sektorje, je cilj, da bo cena CO2 izpustov še višja,« je dejal. Meni, da se mora cena emisijskih kuponov še zviševati, vse dokler ne dosežemo učinka, ki bo preprečil ogrevanje ozračja za 1,5 stopinje Celzija.
Švedi že leta 1991 uvedli davek na izpuste CO2
»Od leta 1990 do 2019 je Švedska izpuste CO2 zmanjšala za 29 %, kar je precej dobro,« je dejal Larsson in dodal, da je danes Švedska sinonim za zeleno poslovanje. »Tudi prvi Volvo je že izdelan iz zelenega jekla,« je ponosen. Z zeleno reformo so začeli že leta 1991. Tedaj se je zgodila velika švedska CO2 obdavčitev, ki je bila del obsežnejše davčne reforme, pravi Larsson. Njen namen je bil zmanjšati davek na delo in dobiček in povečati davek na potrošnjo (DDV), kapital in emisije CO2. Reformo so zasnovali takratni politiki – socialni demokrati in liberalna stranka, ki so imeli v parlamentu 60 % vseh glasov. »Začetni davek je bil sprva nizek, 24 evrov na tono izpuščenega CO2, čez čas pa se je zvišal na 114 evrov. To je skoraj petkrat več, kot je stal na začetku,« pripoveduje Larsson in doda, da je bila švedska prva skandinavska država, ki je to naredila to; prehiteli so jih le Finci (ki pa geografsko sodijo v Severno Evropo in ne Skandinavijo, op. a.).
Larsson, ki je leta 2011 dal pobudo za ustanovitev Hammarby Sjöstad 2020, projekta trajnostnega mesta – elektro mobilnost, energija, recikliranje in vodne tehnologije, ki se je zdaj nadalje razvil v inovacijsko platformo ElectriCITY s približno 60 podjetji, raziskovalnimi organizacijami in stanovanjskimi združenji kot člani, je med drugim dejal tudi, da se slednje odraža v dobri gospodarski rasti. Švedskega gospodarstva niso zamajale nobene gospodarske krize. Kako oblikovanje cen ogljika pomaga zelenim naložbam? Podnebne spremembe nezadržno kažejo svoje zobe, ukrepi za ublažitev pa zaostajajo. Po nekaterih ocenah naj bi bilo za dosego ciljev Pariškega sporazuma raven ambicij približno potrojiti ali morda celo popeteriti. To pomeni vsaj 3- do 5-krat več vlaganja v zeleno, trajnostno. Kako? Z naložbami, ki jih financirajo emisijski kuponi. Danes je le manj kot četrtina svetovnih emisij toplogrednih plinov pokrita s pobudami za določanje cen ogljika, četudi že vrabci čivkajo, da cene ogljika spodbujajo zelene naložbe, ustvarjajo enake konkurenčne pogoje in s tem dobičkonosnost, smo slišali na webinarju v organizaciji Haga Initiative, CER in CLC.
Nina Ekelund, izvršna direktorica Haga Initiative je prepričana, da lahko podjetja oziroma gospodarstvo pomaga v boju proti ogrevanju ozračja oziroma poskrbi, da se naš planet ne ogreje za več kot 1,5 stopinje Celzija. Razgovori s podjetji, ki so jih izvedli, so pokazali, da se biti zelen splača z več vidikov, tudi kar zadeva »branding«. »Ambition index 2021, ki spremlja 100 največjih podjetij, je pokazal, da bo vsako tretje podjetje prepolovilo izpuste do leta 2030, medtem ko je leta 2020 tako trdilo le vsako peto podjetje,« je dejala Ekelundova.
Vsi sektorji se premikajo k podnebni nevtralnosti
Ker podnebne spremembe zadevajo vse nas, je tudi pričakovano, da se proti njim borimo vsi. Razogljičenja določenih sektorjev se je začelo že pred desetletji, pravi Jouni Keronen, direktor Climate Leadership Coalition. »Razogljičenje dosegamo s krožnim gospodarstvom, hrambo zelene energije, novimi, okolju prijaznejšimi gradbenimi materiali in tudi novimi »gorivi« za promet,« pravi. Dodaja, da bomo potrebovali več vodika in biogoriv za promet; naučiti se bomo morali pridelati tudi več hrane z manj izpusti. Pri prehodu v ničogljičnost oziroma podnebno nevtralnost so ključnega pomena aktivni državljani. »Če se državljani ne odločijo za podnebno nevtralne rešitve, bo zelo težko dati nove tehnologije na trg. Na Finskem je analiza pokazala, da se dve tretjini sprememb zgodita zaradi ali s pomočjo državljanov,« je dejal Keronen. Dodal je, da bomo morali investicije potrojiti. Zlata jama za te investicije je davek od ogljika, ampak ga ne izkoriščamo učinkovito. »Leta 2020 je bilo le 22 % izpustov pokritih s ceno ogljika. Prihodki od obdavčitve ogljika so znašali 53 milijard ameriških dolarjev,« pravi Keronen in opozarja, da »kaznujemo le za eno monetarno enoto, podpiramo pa za 10 enot«. Zakaj je podnebna tranzicija profitabilna? ETS sistem mora biti usmerjen na trg in ne sme biti mikromenedžeriran s strani politikov, meni Alarik Sandrup, predsednik švedskega združenja za bioenergijo.
Te dni je na Škotskem podnebna konferenca Združenih narodov COP26. V Edinburgu bodo voditelji z vsega sveta 14 dni pretresali možnosti, kako omiliti podnebne spremembe in preprečiti ogrevanje ozračja za več kot 1,5 stopinje Celzija oziroma, kot je osorno dejala švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg: »Ni skrivnost, da je COP26 neuspešen. To ni več podnebna konferenca. To je zdaj svetovni festival lažnega zelenega oglaševanja.« Prav zato se je spletni seminar, ki so ga soorganizirali Haga Initiative (Švedska), CER (Slovenija) in CLC (Finska), zgodil ob pravem času in postregel s primeri dobrih praks, ki delajo v prid okolju in človeštvu.
V lasti kmetov, ki tudi upravljajo s podjetjem
Alarik Sandrup, direktor za javne in regulativne zadeve pri Lantmännen in predsednik švedskega združenja za bioenergijo, je predstavil izjemen primer Lantmännena, kmetijske kooperative z 19.000 člani oziroma lastniki, ki deluje na treh področjih: agroživilstvo, prehrambni izdelki in bioenergija. »Smo največje švedsko bioenergetsko podjetje; obstajamo že več kot 40 let,« je uvodoma pojasnil Sandrup. Na področju biogoriv se ukvarjajo s proizvodnjo etanola iz ostankov pridelkov; pridelke (žita ipd.) za proizvodnjo biogoriva odkupujejo tudi od kmetov; imajo tudi 15 objektov za daljinsko ogrevanje. So tudi 50-odstotni lastniki tovarne, ki proizvaja lesene pelete. »Letno proizvedemo pol milijona ton lesenih peletov,« našteva Sandrup, ki omeni, da imajo proizvodno enoto tudi v Latviji. Sandrup je prepričan, da je tovrstna kooperativa dobra naložba za vse udeležence. Ne nazadnje so kmetje tudi lastniki gozdov in »lahko prodajajo lesno biomasa energetskemu sektorju ali pa za proizvodnjo biogoriv«. Posledično ima bioenergija danes na Švedskem 38-odstotni delež med celotno porabo energije; nafta le 25 odstotkov. Po 30 odstotkov imata hidroenergija in jedrska energija. Švedska je bila nekoč v 80-odstotkih odvisna od uvoza energentov; z naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja so se odločili, da temu naredijo konec. Tako pridobivajo danes 25 odstotkov vse energije iz obnovljivih virov (OVE), ki tudi v prometu znašajo 23 odstotkov (največji delež imajo biogoriva). Takšen preobrat so na Švedskem dosegli tudi z obdavčitvijo izpustov ogljikovega dioksida. »40 % emisij pokriva ETS sistem in 60 % jih še ostaja, smo slišali danes, ampak to je odličen mehanizem, kar Švedska dokazuje,« je prepričan Alarik Sandrup. Meni pa, da bi moral biti ETS usmerjen na trg in ne sme biti mikromenedžeriran s strani politikov. »To ni dobro. Prepočasi se dogaja in je kontraproduktivno,« je prepričan Sandrup. Ne smemo pa pozabiti, da moramo ob opuščanju fosilnih goriv poskrbeti, da bodo imeli ljudje, ki so delali v teh sektorjih, še vedno službe. Sicer bi lahko prišlo do velikega družbenega nezadovoljstva.
Zeleno daljinsko ogrevanje v Stockholmu
Švedska prestolnica Stockholm ni bila kar tako že leta 2010 imenovana za zeleno prestolnico Evrope. 99 odstotkov daljinskega ogrevanja s pomočjo Stockholm Exergi, ki ima letno 700 milijonov evrov prometa, proizvedejo iz obnovljivih ali recikliranih goriv. Ogrevanje je namreč eden največjih svetovnih virov emisij. Leta 1990 je ogrevanje Stockholma povzročilo več emisij toplogrednih plinov kot promet in proizvodnja električne energije skupaj, saj so se vsi ogrevali na fosilna goriva. Skoraj 30 let pozneje je v Stockholmu pozimi tako lepo in toplo kot leta 1990, vendar ogrevanje proizvede 0,8 tone ogljikovega dioksida na prebivalca na leto namesto 2,9 tone. Ena od razlag za to je, da je veliko ljudi naredilo svoje domove energetsko učinkovitejše: boljša izolacija, pametnejši ogrevalni sistemi in sodobna okna. Druga razlaga je, da je na tisoče prebivalcev Stockholma zamenjalo lastne kotle z daljinskim ogrevanjem. S tem se je celoten okoljski odtis Stockholma več kot prepolovil, predvsem zato, ker so se emisije zaradi ogrevanja zmanjšale za dve tretjini. Daljinsko ogrevanje podjetja Stockholm Exergi je tako postalo bolj obnovljivo in učinkovito. »Kolikor nam je znano, še nobeno drugo glavno mesto ni naredilo takšne spremembe,« pravi Ulf Wikström, menedžer za trajnostni razvoj pri Stockholm Exergi, ki je v 55-odstotni last mesta Stockholm. »Naš naslednji korak je zajemanje ogljika iz ozračja s sistemi za zajemanje in hrambo ogljikovega dioksida; prvi smo pri tem. S tem bomo podnebno nevtralno podjetje,« je pojasnil.
Trajnostni cilji morajo biti uravnoteženi
Veliki onesnaževalci so tudi gradbeni sektor in stavbe. Vemo, da moramo zmanjšati ogljični odtis, kjerkoli je možno, a ne moremo nasprotovati zakonom fizike, je dejal Saša Bavec, generalni direktor sistemskega oddelka in direktor trženja pri Knauf Insulation. »Tehnologije še niso tako napredovale, da bi lahko vse delali ničogljično,« pravi. Če bi želeli v vseh svojih tovarnah izpuste zmanjšati na minimum in presedlati na OVE za energetske potrebe, bi morali v prenovo vložiti ogromno denarja, je opomnil. »Če bo časovnica dovolj dolga, bomo seveda to naredili, vendar bo ta prehod nekdo moral plačati in to bo potrošnik,« je neposreden. Toda boji se, da ne bo na voljo dovolj OVE – predvsem hidroenergije, saj »že danes želimo ozeleniti našo proizvodnjo in iščemo alternative, vendar ne moremo presedlati na OVE, četudi bi želeli, ker jih ni dovolj na voljo,« pojasnjuje. Bavec pravi tudi, da podpirajo iniciative za zmanjšanje izpustov CO2, kolikor jih lahko, vendar ne smemo gledati le na to, kako monetizirati izpuste CO2, ampak bi trajnost morala biti uravnotežena. V Stockholmu ogrevanje proizvede zgolj 0,8 tone ogljikovega dioksida na prebivalca Avtor: Miha Škrokov
Od 31. oktobra do 12. novembra poteka v Združenem kraljestvu, natančneje v Glasgowu 26. vrh o podnebnih spremembah COP26 pod okriljem Združenih narodov. Glavni namen dogodka je pospešiti globalno ukrepanje za uspešno odpravo podnebne krize.
Leta 2015 so na konferenci COP21 voditelji držav v Parizu dosegli zgodovinski dogovor: države sveta so sprejele zavezo omejiti globalno segrevanje krepko pod 2 stopinji Celzija in ciljati na 1,5 stopinje. Ta zaveza se je nato oblikovala v Pariški sporazum, pod katerim morajo vse države pogodbenice oblikovati nacionalne načrte (nacionalno določene prispevke – NDC) za blaženje podnebnih sprememb oziroma v prvi vrsti znižanje emisij toplogrednih plinov. Del sporazuma je bil tudi dogovor, da bodo pogodbenice svoje podnebne načrte osvežile vsakih pet let za prilagoditev ambicij aktualnim razmeram. Tako ima COP26 še dodatno težo, saj v letu 2021 mineva šest let od Pariškega sporazuma (zaradi koronavirusne pandemije je bil lanskoletni COP odpovedan) in do 12. novembra je za pričakovati predstavitve povišanja ambicij držav podpisnic.
Povišanja ambicij se je že lotila Evropska unija z novim svežnjem zakonodajnih predlogov »Pripravljeni na 55« izdanim 14. julija 2021, s katerim povečuje znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in sicer na 55 %, ta zaveza pa je pravno obvezujoča na ravni celotne Unije tudi z nedavno sprejetim podnebnim zakonom. EU bo kot najnaprednejše gospodarstvo na področju podnebnega ukrepanja imela tudi veliko diplomatsko moč pri pogajanjih na COP26.
Kaj se od držav udeleženk podnebne konference pričakuje?
COP26 mnogi svetovni mediji označujejo za prelomni in potencialno zadnji dogodek, ki še lahko svetovni ustroj usmeri na pot obvladovanja podnebne krize.
Na dogodku bodo države vlagale trud za doseg naslednjih ciljev:
- Povečanje ambicioznosti - Zagotoviti zavezo držav za ogljično neto nevtralnost do leta 2050 in ohraniti 1,5 °C segrevanja na dosegu.
- Prilagajanje podnebnim spremembam - Vzpostaviti vzvode za prilagoditev podnebnim spremembam in tako zaščiti skupnosti in ekosisteme najbolj dovzetne za škodo s konta učinkov podnebnih sprememb.
- Mobilizacija financ - 100 milijard ameriških doarjev na leto za pomoč pri podnebni tranziciji državam v razvoju.
Pomembne prelomnice na dogodku do danes
Indija presenetila, Kitajska razočarala
Drugi dan podnebne konference je zaznamovala nova zaveza tretje največje ogljične onesnaževalke na svetu Indije. Njen politični vodja, premier Narendra Modi je naznanil, da bo Indija postala podnebno nevtralna do leta 2070, povečala delež energije iz obnovljivih virov za polovico do leta 2030 in zmanjšala količino izpustov na milijardo ton.
Razočarala pa je Kitajska, ki se kot prva ogljična onesnaževalka na svetu ni udeležila konference, v pisni izjavi pa tudi ni predstavila povišanja ambicij pri podnebnem ukrepanju. Njihov pred kratkim izdani nov podnebni načrt, ki je bil podan Združenim narodom v okviru osvežitve nacionalnih načrtov pod Pariškim sporazumom je v očeh mnogih kritikov precejšnje
razočaranje. Kitajska se zavezuje, da bo vrh emisij toplogrednih plinov dosegla do leta 2030 in ogljično nevtralnost do leta 2060, odvisnost od fosilnih goriv v končni porabi energije pa bo zmanjšala na 75 %.
Prvi rezultati pogajanj
Dosežen je bil tudi prvi pomembnejši dogovor. Več kot 100 voditeljev je sklenilo obljubo za odpravo deforestacije do leta 2030. Zaveza vključuje dobrih 19 milijard ameriških dolarjev javnih in zasebnih investicij za doseg cilja. Med državami podpisnicami so tudi največje »gozdne« države kot je Brazilija, Kanada, Rusija, Kitajska, Indonezija in Demokratična Republika Kongo. Skupaj podpisnice pokrivajo kar 85 odstotkov svetovnih gozdov.
Več kot 80 držav je na podnebni konferenci COP26 v škotskem Glasgowu je podprlo pobudo ZDA in EU za zmanjšanje izpustov metana, izredno močnega toplogrednega plina, za 30 odstotkov v tem desetletju. Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po oceni strokovnjakov lahko pomembno kratkoročno vplivala na omejitev globalnega segrevanja. Gre za drugi velik dosežek na COP26, potem ko se je več kot 100 držav danes zavezalo h koncu krčenja gozdov do leta 2030. COP 26 - Pomembne prelomnice na dogodku do danes Avtor: Miha Škrokov
Bruselj želi v okviru novega svežnja zakonodajnih predlogov " Pripravljeni na 55" uvrstiti dva sektorja v ločen, samostojen sistem trgovanja z emisijami (ETS) in sicer cestni promet in stavbe. Nov ETS bo osredotočen na podjetja, ki dobavljajo ogrevanje in goriva za cestni promet (plin, dizel, bencin) in ne na lastnike stavb in avtomobilov.
Evropska komisija načrtuje, da bo nov ETS začel delovati leta 2025, z začetkom omejevanja zgornje meje emisij z letom 2026 dalje. V sistemu bodo dobavitelji goriva kupovali in trgovali z dovoljenji za emisije, da zadovoljijo svoje potrebe, ne da bi dosegli najvišjo mejo (t.i. maximum cap), ki se bo iz leta v leto zmanjševala. Brezplačnih pravic do emisij ne bo.
Končni cilj je zmanjšati emisije s konta stavb in cestnega prometa za 43% v primerjavi z letom 2005 do leta 2030.
Nov sistem bo po vsej verjetnosti sprožil kaskadni efekt: takoj, ko bodo dobavitelji goriva dolžni plačati dodatno dajatev za svoje emisije ogljika, bodo brez oklevanja te stroške prenesli neposredno na svoje potrošnike, kar bo tem povečalo račune. Dejstvo pa je, da ta dajatev ne bo velika, začela naj bi se pri le 25€ na tono CO2, s kontrolnim mehanizmom, ki bi preprečeval, da gre previsoko (cena za 01.11.2021 v "starem" EU ETS je 56,94€ in naj bi se po nekaterih ocenah povečala na 90€ do leta 2030). Trg naj se tako ne bi preveč zamajal, cena 25€ na tono CO2 namreč pomeni podražitev cen dizla in bencina za le okoli 5 centov v letu 2026.
Z vidika investicij lahko s sprejetjem tega zakonodajnega predloga (kot tudi ostalih v svežnju »Pripravljeni na 55«) pričakujemo večje pritiske s strani vlagateljev za prikaz dokazov, da podjetja uvajajo konkretne korake do kratkoročnega in srednjeročnega razogljičenja.
Precej večji vpliv na gospodarstvo bi imeli drugi vzvodi kot reguliranje trga in cen, kamor spada ETS. Na primer višji nacionalni podnebni cilji kot tudi strožji CO2 standardi za avtomobile lahko precej efektivneje vplivajo na vlaganja v inovacije s strani proizvajalcev.
Tukaj velja omeniti, da bosta cestni promet in stavbe še vedno zajeta v Uredbi o porazdelitvi prizadevanj, kar pomeni, da bodo morale države članice nadaljevati z uvajanjem nacionalnih ukrepov za zmanjšanje emisij v teh sektorjih (npr. ukrepi za energetsko učinkovitost, povišanje deleža obnovljivih virov energije, višji standardi za emisije CO2 za cestni promet itd.). Ločen ETS in njegov vpliv na gospodarstvo Avtor: Miha Škrokov
Evropa se aktivno loteva razogljičenja stavbnega sektorja iz mnogih aspektov – na celosten način. Razlog za velik poudarek na tem sektorju je v dejstvu, da stavbe predstavljajo 40 % končne porabljene energije v EU, 36 % vseh emisij TGP prihaja z naslova tega sektorja. V okviru grajenega okolja je Unija soočena s štirimi izzivi potrebnimi naslovitve, omenjenimi v Evropskem zelenem dogovoru: (i) energetski izziv, (ii) emisijski izziv, (iii) snovni izziv in (iv) cenovni izziv.
Energetski izziv
Energetski izziv predstavlja dve dimenziji: prenove stavb in povečanje energetske učinkovitosti. Trenutna letna stopnja prenove stavbnega fonda je precej nizka – nekje od 0,4 do 1,2 odstotka pri državah članicah, kar je občutno premalo za doseganje ciljev EU na področju energetske učinkovitosti. Tako v tem okviru prihaja vrsta zakonodajnih predlogov z namenom podvojiti stopnjo prenovitve stavb, od nove strategije za »val prenove«, do prenovljene direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energiji iz obnovljivih virov.
Vpliv na stavbni sektor
Prenovitev direktive o energetski učinkovitosti viša evropske cilje na tem področju kar predstavlja ogromne priložnosti za marsikatera podjetja v sferi grajenega okolja. Proizvajalci stavbnega pohištva, stavbne izolacije, izvajalci del, monterji, gradbena podjetja si lahko obetajo povečanje obsega dela. Nova strategija za »val prenove« pa bo pripomogla k željeni podvojitvi stopnje prenove stavb v naslednjih desetih letih - predvidena je prenova 35 milijonov stavbnih enot do leta 2040 in povečanje tehnične pomoči v okviru projekta ELENA.
Prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti zahteva tudi sistem upravljanja z energijo za vsa podjetja, ki porabijo več kot 100 TJ energije. Podjetja, ki porabijo več kot 10 TJ bodo morala narediti energetsko revizijo vsake štiri leta.
Emisijski izziv
Zaradi neuspešnosti dosedanjih ukrepov za znižanje emisij v stavbnem sektorju, v katerem se emisije v zadnji letih celo rahlo povečujejo, je Komisija predlagala uvedbo ločenega sistema ETS za stavbe in cestni promet, kjer bi emisijske kupone morala plačevati podjetja, ki dobavljajo energente za ogrevanje stavb.
Vpliv na stavbni sektor
Uvedba ločenega sistema za trgovanje z emisijami za stavbe in promet lahko prinese podražitve vhodnih surovin in materialov, prav tako goriv za motorje z notranjim izgorevanjem, kakršnih je za prevoz in strojno delo veliko v gradbeništvu. Zaostritev zakonodaje bo zahtevala tudi prevetritev poslovnih praks in investicij v tem sektorju, od uvajanja novih tehnologij, do prestrukturacije poslovnih procesov in preusmeritve vlaganj.
Snovni izziv
Gradnja, uporaba in prenova stavb zahtevajo precejšnje količine energije in mineralnih virov (npr. pesek, prod, cement). Grajeno okolje je krivec za okoli 50 % vsega izkopanega materiala, ožje gledano pa gradbeni sektor povzroča več kot 35 % vseh odpadkov, ki nastanejo v EU. Snovnega izziva se v okviru zelenega dogovora Unija loteva z vpeljavo principov krožnega gospodarstva, ki so zajeti v leta 2020 izdanem Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (CEAP), ki med drugim vključuje tudi strategijo za trajnostno grajeno okolje. Strategija bo vključevala revizijo uredbe o gradbenih proizvodih, ki bo obravnavala trajnostnost gradbenih proizvodov kot je uvedba zahtev glede vsebnosti recikliranih materialov za nekatere gradbene proizvode. Strategija je bila že obljubljena leta 2020, a je bila prestavljena na leto 2022, kar je poželo precej negativnih odzivov. Tako je pri tej točki vpliv na stavbni sektor še neznan.
Cenovni izziv
Podporni ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti v ranljivih gospodinjstvih ali gospodinjstvih z nizkimi dohodki bi lahko prispevali tudi k izogibanju pretiranim distribucijskim učinkom. V ta namen Komisija v okviru zakonodajnega svežnja "Pripravljeni na 55" predlaga oblikovanje socialnega podnebnega sklada za financiranje načrtov držav članic za obravnavo socialnih vplivov, ki jih bo potencialno prinesel nov sistem trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet. Tu je govora predvsem v morebitnem zvišanju stroškov ogrevanja in polnjenja avtomobilov z gorivom.
Poseben poudarek bo torej na ranljivih gospodinjstvih, mikro podjetjih in udeležencih v prometu. Del prihodkov od dražbe kuponov pri novem sistemu bo torej namenjen financiranju omenjenih načrtov držav članic.
Vpliv na stavbni sektor
Uvedba podnebnega socialnega sklada ima lahko velik neposreden vpliv na gradbeništvo preko novih delovnih mest in kapitala, saj bo sklad namenil dobrih 72 milijard evrov za energetske prenove stavb najranljivejših gospodinjstev, ki bodo oziroma bi bila lahko prizadeta zaradi vpeljave ločenega ETS. Kako bo Evropski zeleni dogovor vplival na stavbni sektor? Kar 85–95% zgradb, ki obstajajo danes, bo do leta 2050 še stala. In večina teh stavb ni energetsko učinkovitih. Zato je v naslednjih 10 letih potrebno pospešiti stopnjo prenove stavb, so izpostavili na dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora
Učenje se je spremenilo
Kako se prenove lotevamo pri nas? Kaj lahko naredijo gradbena podjetja? Kako nam lahko na poti do zdravih stavb pomaga napredna tehnologija? To je le nekaj vprašanj, ki so dobila odgovore skozi primere dobrih praks. Od javno-zasebnega partnerstva Mestne občine Ljubljana, trajnosti v podjetju Lidl, digitalnih dvojčkov, ki omogočajo znatne prihranke v realnem času pa tudi ničenergijskih hišah, ki že več kot 13 let dosegajo vse nove podnebne standarde. A ključ do teh rešitev je interdisciplinarno sodelovanje. Pa bodo recimo bodoče generacije študentov izobražene, da bomo bivali v boljših okoljih? Matej Blenkuš dekan fakultete za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani priznava, da je bilo pred 30 leti to povsem nepredstavljivo, zato jih profesorji niso učili o tem. Danes pa hitro pridemo do informacij. »Je pa treba razmišljati v trenutku v katerem se nahajaš. Trajnostno načrtovanje stavb in naselij je učinkovito upravljanje z viri – energetskimi, gradbenimi materiali in človeškimi viri. Energetski viri se hitro menjujejo in v enem letu vse postavijo na glavo, pri gradnji pa se moramo zavzeti, da izbiramo materiale z dolgo življenjsko dobo,« razmišlja Blenkuš in dodaja, da smo pri konceptu trajnostne preobrazbe precej rigidni. Pričakuje malce več fleksibilnosti s strani države, saj ni logično, da neka energetsko varčna stavba, ki bo dobila tudi priznanja, ne more kandidirati za denar Eko Sklada, ker ima 2 cm premalo ovoja.
Kaj pomeni, da se celostno lotiš prenove?
A kot je povedala Alenka Loose, energetska upravljavka pri MOL, si sprva prebivalci niso želeli prenov. »Danes si jih vsi želijo,« pravi. Lastno stavbo so prenovili tudi pri podjetju Lumar, je dejala Nataša Teraž Krois, vodja trajnostnega razvoja pri Lumarju. »Prenove smo se lotili sistematično in celostno, z energetskim pregledom in karakteristikami stavbe. Ugotovili smo, da je bolj smiselno ohraniti obstoječa okna, ker prihranki z novimi ne bi bili znatni, če bi ta okna zavrgli bi namreč naredili več odpadkov. Za ogrevanje recimo uporabljamo odpadni les iz proizvodnje. Sedaj bomo s kurilnega olja prešli na lesno biomaso. S sončno elektrarno pa v Lumarju proizvedejo vso potrebno električno energijo za delovanje.
Miha Mermal, izvršni direktor trajnostnega razvoja v BTC pravi, da se je v zadnjih 20 letih spremenila namembnost prostorov in je zato težje načrtovati, kako boš nek objekt prenovil. »V BTC-ju upravljamo stare objekte, z izjemo Kristalne palače, in zato je strošek energentov tudi temu primerno visok. Zato smo postavili 2MW sončno elektrarno, kar je korak v pravo smer, ne zadosti pa porabi celotne potrebne energije,« je pojasnil Mermal. V investicije je do sedaj BTC vlagal sam oziroma s poslovnimi partnerji, od zdaj naprej se bodo posluževali tudi drugih poslovnih modelov.
Trajnostne stavbe po svetu postajajo Matej Blenkuš pravi, da so naredili energetske analize vseh objektov, a je treba najprej poskrbeti za statično sanacijo in šele potem sanacijo vsega ostalega, da ne bi neracionalno trošili denarja. »Smo se pa po lestvici stavb UL uvrstili na 4. mesto. Zakaj? Ker imamo staro tehnologijo – okna, ki se odpirajo, energetsko učinkovite svetilke, staro ogrevanje,« reče malce v šali.
Kako pa se lotiti prenove starih stavb, ki so kulturna dediščina? »Težko,« brez dlake na jeziku odvrne Looseva. »Lahko smo izolirali podstrešja, strehe, napeljave ogrevanja, druge prenove niso bile mogoče,« pojasni.
Bi lahko narediti večne produkte?
Inštalacije predstavljajo 20 do 30% investicije, zato se je treba vprašati, kakšna naj bo, da je ne bo treba menjati čez 30 let? To je vprašaje na katerega iščemo dogovor, je dilemo predstavil Blenkuš. V luči tega Nataša Teraž Krois meni, da je sodelovanje s fakultetami izredno pomembno: »Vse več je maratonov, kjer iščemo rešitve in na teh maratonih se rodijo prvi stiki med študenti in podjetjem.«
»Kar se dela na novo, se dela po principu »najboljše«. Težava je samo pri starejših stavbah,« pravi Looseva. Dodaja, da so tudi razpisi za prenove oziroma obnove zasnovani tako, da zahtevajo najnovejše materiale.
»Lahko bi bili bolj pogumni«
Igor Kalušič, ki se pri podjetju Siemens ukvarja s pametno infrastrukturo meni, da je Slovenija pri uporabi tehnologij napredna, a meni, da bi lahko bili bolj pogumni. »Stavbe lahko pomagajo ukrotiti izzive, demografska slika namreč kaže, da bo večina ljudi živela v mestih, kar bo velik izziv.«
Marjan Velej, vodja kompetenčnega centra za inovativne stavbe Koc Inovatis pa se je dotaknil kompetenc, ki bodo prevladovale v prihodnosti. pravi, da se veliko podjetij zanima za spremljanje regulative, kar pomeni, da podjetja delajo na področju gradbeništva. Narašča tudi povpraševanje po usposabljanju za digitalizacijo. »Podjetja so digitalizirala notranje poslovanje in del stroke. To je opazen korak v zadnjih 10 letih. Prepoznali so tudi, da je veliko rezerv v segmentu vodenja in organizacije, ki sodijo pod generične kompetence, ki bodo stalno pomembne,« razlaga Velej.
MOL je prenovil 48 objektov
Spomnimo, da so se stavbe znašle v ospredju tudi zaradi krize v času pandemije COVID-19. Veliko prahu so dvignila dognanja, da moramo poskrbeti za boljše prezračevanje prostorov z namenom varovanja zdravja, v luči dražitve energentov pa tudi, da moramo imeti hiše, ki bodo varčne z energenti. Največ stavb potrebnih prenove je v državni lasti, saj mednje sodijo šole, uradi, bolnišnice in drugo. Občine po EU različno uspešno naslavljajo izzive, učinkovito orodje pa je energetsko pogodbeništvo. S slednjim se rokujejo tudi na Mestni občini Ljubljana (MOL). MOL se je v okviru energetskega pogodbeništva lotila treh projektov energetske obnove Ljubljana (EOL-3), je povedala Alenka Loose, energetska upravljavka pri MOL. Cilji do leta 2021 so obsegali povečati delež obnovljivih virov energije (OVE) za 25%, 20% večjo učinkovitost in za 30% zmanjšanje toplogrednih plinov. »Da smo to dosegli so bile potrebne zelo velike investicije,« je dejala Alenka Loose in dodala, da v začetku priprave projekta leta EOL 2011 bi bilo »pravnih podlag za javno-zasebno partnerstvo, ni bilo zadostnega števila zasebnih partnerjev, imeli smo malo izkušenj in uporabniki stavb niso bili naklonjeni spremembam«. Prvi projekti so bili realizirani s strani konzorcija Petrol in GEE ter Istrabenz plini. »Izbrali smo Petrol in GEE, od začetnih 106 objektov so jih prenovili 48,« pojasnjuje Looseva. Celovito so prenovili 9 vrtcev, 10 osnovnih šol, 2 športna objekta, 2 zdravstvena domova in 2 objekta MU MOL. Delno pa so prenovili 23 objektov izmed navedenih. »Poskrbeli smo tudi za ugodje v objektih,« med čemer je naštela primerno razsvetljavo, zvočno izolacijo, boljšo izolacijo, prezračevalne sisteme, …
Lumarjeva hiša že več kot 13 let izpolnjuje cilje zavez EU
Ker v stavbah preživimo več kot 90% svojega časa, ni pomembna le lokacija, ampak tudi udobje prostora, pravi Nataša Teraž Krois, vodja trajnostnega razvoja pri podjetju Lumar. Nizkoenergijske hiše beležijo že častitljivih 30 let. Lumarjeva hiša v Darmstadtu še 13 let po postavitvi izpolnjuje vse zahteve, ki jih danes za prihodnost nalaga zeleni evropski dogovor. Med leti 2010 in 2020 je ta pasivna hiša proizvedla več kot 84.000 kWh. To je okoli 41 ton prihranka CO2, je dejala Teraž Kroisova in dodala, da ta hiša, ki so jo postavili, služi kot izhodiščna.
Lidl namešča sončne elektrarne in elektro polnilnice
V Lidlu se zavedajo družbene odgovornosti, ki jo imajo kot podjetje, je povedal Miha Ambrožič, vodja objektnega managementa pri podjetju Lidl. Opisal je tudi, kako so se lotili gradnje najbolj trajnostnega objekta in pa da imajo na strehah trgovin sončne elektrarne. Prva je bila na poslovalnici za Bežigradom v Ljubljani. »Prve testne sončne elektrarne smo začeli graditi v letu 2017. V letu 2019 smo zgradili 999 kW veliko sončno elektrarno na skladišču v Arji vasi. V letošnjem letu pa bomo zaključili projekt 11 sončnih elektrarn na naših poslovalnicah,« je dejal Ambrožič. Dodal je, da imajo do sedaj na voljo 8 polnilnic za električna vozila, letos jih bodo postavili še 12. »Pri vseh novogradnjah in modernizacijah objektov, od letošnjega leta naprej vgrajujemo hitre elektro polnilnice,« pravi.
Digitalni dvojčki so ključne rešitve
Marjan Strnad, vodja produktov pri podjetju Robotina je energetsko učinkovitost razširil na digitalizacijo. Paradoksalno je, da imamo na voljo ogromno količino podatkov, ki jih puščamo tudi ob vstopih v službo, kjer je kljub vstopu s kartico še vedno prisoten varnostnik. Ključne rešitve so digitalni dvojčki, nekakšni zbiralniki, kjer se v oblaku preko varne povezave zbirajo vsi podatki. »Podatke iz stavb lahko dobimo z našimi kontrolerji ali pa preko centralnih sistemov ,kjer v oblaku ustvarimo digitalne dvojčke s sistemom pravil. To pomeni, da stalno izvajamo testiranja kot smo jih na začetku, ko smo gradili stavbo. Na ta način stavbi dajemo vedno boljše lastnosti,« je povedal Strnad. Robotina je te rešitve implementirala v dveh nakupovalnih središčih v Združenih arabskih emiratih. »Dosegli smo 15% prihranke. To smo dosegli s partnerji, tudi Microsoftom in Iconicsom ter lokalnim partnerjem,« je poudaril Strand. Investicija za oba centra je bila manj kot 300.000 evrov, investicija v digitalnega dvojčka pa se povrnila v 10 mesecih,« je povedal Strand. Podobno je bilo v muzeju Louvre Abu Dhabi. »V hostlu v Ljubljani recimo z digitalnim dvojčkom delujejo brez recepcije in je stroškovno izredno implementiran,« je še povedal.
V Kranju se lahko učenci učijo na strehi
Jure Šumi, vodja digitalizacije in blagovnih znamk skupine Knauf inuslation ter Predsednik GIZ OUI (Združenje za zeleno urbano infrastrukturo) se je osredotočil na zelene projekte oziroma projekte, ki zelenijo betonsko džunglo, saj so »zelene strehe v mestih generator biotske raznolikosti in prostor za druženje«. V Portu na Portugalskem strešni vrt služi kot prostor za oddih v betonskem mestnem središču, oazo sredi mesta pa je zasnoval Jardim das Oliveiras. Na strehi je tudi zasejanih 50 oljk iz katerih pridobivajo olivno olje. V ljubljanski Aleji so prav tako na strehi vrtovi in zelenice, športno in otroško igrišče, 300m dolga tekaška steza. Odlično okolje za sproščanje je namenjeno ne le kupcem, vendar je hkrati tudi darilo lokalni skupnosti, ki je na strehi centra dejansko dobilo svojo zeleno oazo sredi gosto poseljenega urbanega področja. V Kranju pa se otroci lahko celo učijo na strehi. »Učitelji lahko izvajajo učne ure na svežem zraku, dijaki imajo svoj zelenjavno-zeliščni vrt za katerega morajo skrbeti, zasnova zelene strehe pa učinkovito upravlja z nevihtnimi vodami,« navaja še en slovenski primer. Lahko bi bili bolj pogumni Z zavezami EU k ničogljični družbi se spreminjajo tudi delovna mesta. Povpraševanje po delavcih pri gradnji novega, »zelenega« sveta in družbe se bo v prihodnjih letih povečalo. A kot opozarjajo strokovnjaki, lahko pomanjkanje ustreznih veščin delovne sile ovira razvoj gradbenega sektorja in njegove potencialne koristi. Pojavljajo se nove potrebe po spretnostih, povezane z energetsko učinkovitostjo, upravljanjem vode in obnovljivo energijo v stavbah, smo slišali na dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora.
Ne zatiskamo si oči pred podnebnimi spremembami
Evropejci se namreč zavedamo nujnosti sistemskih sprememb v družbi. »Devet od 10 Evropejcev meni, da je varovanje okolja pomembno; enak delež jih meni, da so podnebne spremembe resna težava sveta,« je raziskave Eurobarometra povzela Guia Bianchi, zunanja raziskovalka za Joint Research Centre (JRC) pri raziskovalnem središču Evropske komisije. Ruth Reichstein, svetovalka odbora predsednice Evropske komisije za pobudo Novi evropski Bauhaus ob tem dodaja, da »če želimo biti zeleni, moramo biti konkurenčni«. To pa zahteva tudi trajnostne kompetence – medsebojno povezan nabor znanja, spretnosti, stališč, ki omogočajo učinkovito ukrepanje v svetu v zvezi s trajnostnimi problemi, izzive in priložnosti glede na kontekst. »Nujno moramo 'učeče se' opremiti s kompetencami tako, da bodo postali etični reševalci težav, odgovorni in vpeti v dogajanje,« je prepričana Bianchijeva.
Kakšne kompetence bodo morali v bodoče imeti zaposleni?
Med ključne kompetence, ki sodijo v polje trajnostnega razvoja, Bianchijeva prišteva: sposobnost sistemskega razmišljanja, sposobnost razmišljanja o prihodnosti, sposobnost razmišljanja o vrednotah, strateške kompetence, medosebne kompetence oziroma znanja, integrirano sposobnost reševanja problemov, izvajanje nalog in osebnostne lastnosti, ki sovpadajo s filozofijo trajnostnega razvoja. A to še ni vse. Več možnosti za zaposlitev bodo imeli ljudje, ki obvladajo sočutno komunikacijo in vodijo projekte z veliko odgovornostjo. Zelena delovna mesta se bodo namreč spremenila. No, ne vsa, velika večina pa, pravita Bianchijeva in Reichsteinova. »Nove zelene službe, ki šele nastajajo, bodo zahtevale povsem nove sposobnosti in znanja, ki ga bo treba neprestano nadgrajevati,« pravi Bianchijeva.
Novi evropski Bauhaus – 85 milijonov evrov za pilotne projekte
Novemu, zelenemu se gradbeništvo že prilagaja v interdisciplinarnem projektu Novi evropski Bauhaus. Gre za smer, gibanje, ki bo skozi stavbe ustvarila eksperimentalne prostore, ki združujejo umetnost, kulturo, znanost in tehnologijo, prikazujejo nove rešitve, ki pomagajo pri razvoju novih vodilnih trgov. »To je trajnost, združena z estetiko in vključenostjo,« pravi Ruth Reichstein. Pojasnjuje, da slednje velja tudi za prenovo stavb – teh v EU ne manjka –, za katere želijo, da niso zgolj energetsko varčne, ampak da so tudi »prijetne za bivanje, življenje«. Nadalje meni, da je čas zrel za spremembe. Zrel je za novi evropski Bauhaus, za novi življenjski stil, ki je trajnosten in moderen hkrati. »To pa zahteva premike v glavah,« se ne slepi Reichsteinova. Da bi dosegli ta dva cilja – trajnost in modernost –, so pred dvema tednoma predstavili orodja komunikacije. »Hrbtenica Bauhausa je evropski Bauhaus. Pogledati bomo morali obstoječo nacionalno, regionalno in nadnacionalno zakonodajo, da bi ugotovili, kaj preprečuje recimo prihod nizkoogljičnega betona na tržišče. Ko bomo videli, kje vse so pomanjkljivosti, bo tudi Evropska komisija lažje naslovila države članice glede preprek pri inovacijah,« je dejala. Za pilotne projekte – za izobraževanje, za lokalne iniciative, skratka za različne aktivnosti s tega področja novega evropskega Bauhausa, je na voljo 85 milijonov evrov, je še dejala Reichsteinova. Z »Novim Bauhausom« prihajajo tudi nove veščine! Vsi gradbeni projekti, ki jih snujemo danes, bodo morali slediti ciljem podnebne nevtralnosti. Kaj to pomeni v praksi?
Evropska unija si je postavila ambiciozne cilje za podnebno ukrepanje. Do leta 2050 naj bi postala podnebno nevtralna. A pot do tja je dolga, sektorjev, ki bodo morali zmanjšati svoj ogljični odtis in poslovanje urediti bolj »zeleno«, pa veliko. Poleg prometa, energetike, kmetijstva velik delež izpustov prispevajo tudi stavbe, smo uvodoma slišali na dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora, ki ga je 29. septembra organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev (CER).
Večina stavb ni energetsko učinkovitih
Stavbe v Evropi so odgovorne za približno 40 % skupne porabe energije v EU in 36 % emisij toplogrednih plinov na področju energetike. Ker se naše stavbe starajo in postajajo vse bolj energetsko lačne, si EU prizadeva, da bi s pomočjo različnih mehanizmov do leta 2030 obnovila kar 35 milijonov stavb. Da bi slednje lahko dosegli, bomo morali letno vložiti kar 275 milijard evrov letno. Tako bomo lahko uživali sadove vizije prihodnosti, kot so stavbe z zelenimi strehami, energetsko varčne; v pametnih hišah bomo lahko na daljavo preverjali tudi zdravje.
Kaj od stavb v prihodnje zahteva EU?
Evropski cilj zelenega preboja in podnebne nevtralnosti morajo zasledovati vse članice EU, tudi Slovenija. Erik Potočar, vodja sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na Ministrstvu za infrastrukturo, je v luči tega povedal, da ima Slovenija strateške načrte in zakonodajne dokumente za dosego evropskih ciljev: »Smo sredi prenosa paketa EU čista energija za vse Evropejce, kjer je med šestimi zakoni tudi zakon v o energetski politiki, ki je v zadnji fazi. Nadgrajuje se tudi zakonodaja o prednostni rabi energije. Pred sprejemom sta tudi zakon o oskrbi s plinom in zakon o oskrbi z električno energijo; najbolj svež, poleti sprejet, je bil zakon o rabi OVE.« Po besedah Potočarja smo s strani Evropske komisije (EK) dobili tudi predloge 12 aktov zakonodajnega svežnja o evropskem zelenem dogovoru. Glavni cilji so povečanje deleža obnovljivih virov energije z 32 % na 40 %. »Predvidevamo, da bomo delež povečali na 35 % in s tem povečali tudi delež, predviden v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN),« je dejal Potočar. Načrti EK do leta 2030 predvidevajo tudi nameščene OVE na strehah stavb – kar 49 % energije bi morale nove stavbe pridobiti iz OVE.
Tudi industrija naj bi prispevala delež OVE, ki naj bi se vsako leto povečal za 1,1 odstotka. To se morda sliši malo, a je v obdobju desetletja številka visoka.
Več bo treba vlagati v učinkovito rabo energije, ki naj bi se po besedah Potočarja povečala iz 32,5 % na 36 % končne energije. Pri tem bo moral sodelovati tudi javni sektor.
Kmalu tudi sklad za energetsko revščino
Potočar je še dejal, da se ustanavlja sklad za energetsko revščino. »V novem paketu o direktivi o stavbah je v ospredju tudi digitalizacija, indikator posamezne stavbe za nadaljnje pametno upravljanje stavbe. Ta zakon prenašamo,« je povedal Potočar in dodal, da bo te spremembe treba podpreti z denarjem za digitalizacijo in avtomatizacijo. Kaj to pomeni za podjetja, gradbeništvo? »Vsi projekti, o katerih danes razmišljate, bodo imeli vpliv na te cilje,« je poudaril Potočar.
Kaotičnost načrtovalnih politik
Kako se s prenovo stavb spopadamo v EU? Kje so prepreke? Stavbe nove preobleke dobivajo počasi? Sibyl Steuwer, vodja pisarne Buildings Performance Institute Europe (BIPE) v Berlinu, ki se ukvarja z integriranimi pristopi za prenovo in posodobitev grajenega okolja, iz izkušenj pravi, da so nacionalne zakonodaje v EU glede gradnje precej raznolike. »Več kot 1000 zakonodaj oziroma uredb smo našli in če želimo biti učinkoviti v določenem sektorju, morajo biti politike bolj načrtovalne, funkcionalne za ljudi in omogočati sistematične projekte,« pravi Steuwerjeva. Omenjeni inštitut je namreč analiziral obstoječo zakonodajo in usmeritve v 15 članicah EU, 3 evropskih državah, ki niso v EU, in 5 evropskih regijah. Pogledali so sedem področij iščoč dobre prakse in kaj bi lahko izboljšali: čisto mobilnost, digitalne tehnologije, pristojnosti, preobrazbo in izkoreninjanje neučinkovitih stavb, financiranje prenove, vlaganje v trajnostno okolje in zdravje. Ugotovili so, da na vseh področjih malce »škripa« in da niso integralne oziroma medsektorske. Manjka tudi razumevanje vključujočega načrtovanja in, kar je ključno, zbiranja podatkov. »Pri čistem prometu potrebujemo vlaganja v infrastrukturo za električna vozila. To je močno povezano s financiranjem in tehnologijami. Potrebujemo nove inovacijske sheme za tovrstne investicije. Velik izziv je tudi digitalizacija dobavne verige gradbenega sektorja. Pri trajnosti bi se morali bolj osredotočati na materiale in dizajn ter tudi recikliranje gradbenega materiala,« Steuwerjeva niza nekatere ugotovitve. Prepričana je, da potrebujemo »nove smernice o življenjski dobi ogljika« in da bi se lahko več učili iz nizozemskih primerov. EU si želi do leta 2030 obnoviti 35 milijonov stavb Skoraj vsak večji projekt je 30 % dražji od načrtovanega. Z BIM tehnologijo bi se to lahko spremenilo.
Brez novih zgradb v svetu z naraščajočo populacijo ne moremo. Ampak gradnja je lahko zelo kaotična, saj je v projekte, pa najsi gre za stanovanjske enote, bolnišnico, tovarno ali nakupovalni center, vključenih več raznolikih igralcev. Stremenje k pametnih stavbam, ki bodo, kot nam napovedujejo futuristi, nekoč celo vedele, kakšno je naše zdravstveno stanje, kakšno svetlobo potrebujemo glede na trenutno počutje in ali bi bilo smotrno izklopiti TV, ker potrebujemo počitek, s seboj prinaša tudi napredne tehnologije, nove poslovne modele in tudi nov način razvoja načrtovanja. Vse to prinaša v gradbeništvo veliko izzivov, s katerimi se nekateri že uspešno spoprijemajo, smo slišali na dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora.
Manj presenečenj, nižji stroški
»Veliko izzivov je v gradbeništvu,« pravi Kevin Bauer, vodja področja BIM & Digital Twin za Evropo pri podjetju Siemens. »30 % vsega materiala konča kot odpadek. 38 % vseh izpustov CO2 povzročijo zgradbe,« Bauer postreže z nekaj podatki. In ker iz načrtov o ogljični nevtralnosti EU ni izvzeta nobena panoga, v svetu in tudi pri nas že uporabljajo napredne tehnologije, ki gradbeništvo in posledično stavbe, prestavljajo v novo dimenzijo. S sodobnimi trendi se namreč povečuje uporaba tehnologije BIM (Building Information Modeling).
»Gradbeništvo in z njim grajeno okolje se digitalizira. Nekoč bo vsaka vtičnica povezana s pametno napravo: vsak pralni stroj, aparat, luč ipd. Stavbe bodo opremljene s senzorji, ožičene in lahko bomo analizirali vse zbrane podatke,« o novostih pravi Žiga Turk, prodekan ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in vodja programske skupine eGradbeništvo. Ker bodo stavbe prihodnosti pametne, torej opremljene z mnogimi senzorji, ki bodo bdeli nad »zdravjem stavbe«, je že danes ključno, da jih gradimo tako, da bo v prihodnje čim manj presenečenj in da bodo stroški čim nižji. Slednje je mogoče z BIM, česar ideja je, da je vsaka snovna stvar tudi digitalizirana oziroma dostopna v digitalni obliki. »Da jo v modelu simuliramo in šele potem naredimo,« pravi Turk. Sledenje je še kako pomembno v luči podatka, kot pravi Bauer, da se kar 30 % projektov ne drži budžeta. Zato v tehnologiji BIM in Digital Building Twins vidi prednosti za učinkovito gradbeno poslovanje. »Stavba je le tako dobra, kot je digitalni dvojček BIM,« je poudaril Bauer in pojasnil, da je treba v BIM model vnesti vse podatke, tudi vsako kamero, celoten varnostni sistem, vse kar bo v stavbi, »saj je to model v realnem času, to je digitalni dvojček«. »Cilj je avtonomna regulacija brez človeškega posredovanja,« je pojasnil Žiga Turk.
Z BIM modelom do rešitve težave 30 % hitreje
Prvi projekt, ki ga je naredil Siemens v modelu BIM, je bil pred dvema letoma. V projektu so, tako Bauer, načrtovali vse: varnostne sisteme, detektorje dima, pametne rešitve ipd. Naročnik je bila neka švicarska bolnišnica. Odločili so se za 3D model s skeniranjem. Potem so 3D posnetke vnesli v BIM in v modelu tudi preko digitalnega dvojčka preverili, ali vse deluje. »To je še posebej priročno pri velikih, bolj zahtevnih projektih, kot so bolnišnice ipd. Te sheme so odlične, ker lahko pokažejo tudi, kje je alarm, če se recimo ta sproži v realnem času. Vse lahko pregledamo na daljavo in posledično do rešitve problema v nekem sistemu pridemo 30 % hitreje. V 3D modelu, v katerega damo realne podatke v živo, lahko pogledamo, kje je težava,« je Bauer opisal izkušnjo.
Digitalizacija gradbeništva, katere osrednji (a nikakor edini gradbeni element) je BIM ali gradbeništvo 4.0, kot ga tudi imenujejo, pa po svetu poteka z raznoliko hitrostjo. »Mi imamo projekt s kitajsko univerzo in jim malce zavidamo, ker tam veliko gradijo in lahko tudi intenzivneje vnašajo inovacije,« je povedal Turk in dodal, da sistem, v katerem digitalno delajo, spremljajo tudi cene električne energije in optimizirajo tudi rabo toplote, dvigala, prihod ljudi na delo.
S klikom do gradbenega dovoljenja
»Gradbeništvo se digitalizira skozi programske pakete, s čimer imamo manj stroškov gradnje,« poudarja Turk in dodaja, da se pri nas že digitalizirajo gradbeni postopki. Gradbena in lokacijska dovoljenja naj bi se digitalizirala; tudi javno naročanje bo z digitalizirano in posledično bolj transparentno. Prihajajo roboti in pametni stroji, »a ta robotizacija ne bo tako intenzivna kot v nekaterih drugih panogah,« meni Turk. Digitalizacija gradbenega okolja namreč poveča predvidljivost gradnje in manjša stroški; s tem se bodo pojavili tudi novi poslovni modeli.
Kaj pa uvajanje BIM v javno upravo? »Premaknilo se je s strateškim svetom za digitalizacijo. V gradbenem zakonu je določilo, da bo za javne investicije za določeno vrednost uporaba BIM nujna,« pravi Turk. Pravi tudi, da z uvajanjem BIM v javno upravo ne zaostajamo, čeprav so to nekatere države že sprejele, »a uporabljajo BIM manj kot mi«. Kaj prinaša digitalizacija gradbeništva? mesecem septembrom CER pričenja desetmesečno kampanjo za dekarbonizacijo gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora, s katero želi spodbuditi sistemsko sodelovanje vseh deležnikov in izpolnitev cilja, da Slovenija postane podnebno nevtralna država pred letom 2050.
Namen kampanje je dvigniti zavedanje o pomenu in koristih prehoda v podnebno nevtralno gospodarstvo, okrepiti zmogljivosti in spodbuditi vse deleželnike (podjetja, vlado in finančne institucije) k odločnejšim ukrepom.
Kampanja se bo osredotočala na cilje in aktivnosti določene v Zelenem dogovoru.
Želimo si, da bi s pomočjo ozaveščevalne kampanje podjetja v Sloveniji:
- spremenijo svoj odnos do podnebno nevtralnega gospodarstva,
- spoznajo poslovne priložnosti zelenega prehoda,
- spremenijo svoja stališča, da prehod na podnebno nevtralna gospodarstvo ni breme, temveč predvsem priložnost za pridobitev konkurenčne prednosti in učinkovitosti,
- oblikujejo načrte za lastno razogličenje,
- razumejo finančne mehanizme za hitrejši zeleni prehod,
- zavedajo, da je naslednjih 8,5 let ključnega pomena za posodobitev poslovanja,
- ukrepajo in spremenijo svoje poslovanje že danes.
V ospredje večmesečne kampanje smo postavili tri teme, za katere verjamemo, da so pomembna področja na poti dekarbonizacije Slovenije.
- Nizkoogljične stavbe - prenove in novogradnje
- Posodobitev industrije
- Z zelenimi financami do zelenih projektov
V sklopu kampanje bodo potekale različne aktivnosti, dogodki, delavnice, javne debate, priprava dokumentov o stališčih CER, itd.
V Sloveniji moramo spremeniti silosno v sistemsko razmišljanje. Potrebujemo boljše sodelovanje in bolj odprt dialog med različnimi zainteresiranimi stranmi: podjetji, vlado (EU, nacionalno, lokalno), finančnimi institucijami, raziskovalnimi in nevladnimi organizacijami.
Bistveno je, da vsi razumemo, da imamo le 8,5 let za dosego ambicioznega cilja zmanjšanja emisij za 55% do leta 2030 in da je čas za ukrepanje danes.
Kampanja za dekarbonizacijo gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora klepni dogovor 200 držav na konferenci COP26, ki se je pred kratkim končala, pri subvencijah za fosilna goriva ne predvideva ukinitve le teh, temveč poziva h koncu »neučinkovitih« subvencij za fosilna goriva. Po definiciji Mednarodne agencije za energijo (IEA) so neučinkovite subvencije za fosilna goriva tiste, ki promovirajo potratno porabo. Dogovor so poimenovali Glasgowski podnebni pakt in prav sprememba jezika v dogovoru glede subvencij fosilnih goriv in ukinitve pridobivanja energije iz premoga je požela precej nezadovoljstva. V prvotnem dogovoru je bila vključena odprava subvencij za fosilna goriva ne le ukinitev »neučinkovitih« subvencij. Te subvencije pa so na globalni ravni kljub zniževanju v zadnjih letih še vedno enormno visoke – svet zapravi okoli 370 milijard evrov letno na subvencioniranju fosilnih goriv za porabnike, kar je štirikrat več kot je bil cilj COP26 glede pomoči državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in trikrat več kot je subvencij za obnovljive vire energije. Kaj sploh so subvencije za fosilna goriva, o kakšni vsoti govorimo v Sloveniji in kakšni so ukrepi za zmanjšanje le teh?
Kaj so subvencije za fosilna goriva?
So vsi politični ukrepi, ki vplivajo na znižanje cene fosilnih goriv. Podporo lahko delimo na dve kategoriji: (i) proizvodne subvencije in (ii) subvencije za končne porabnike.
Proizvodne subvencije so davčne olajšave ali direktna plačila, ki znižajo stroške proizvodnje premoga, nafte ali zemeljskega plina. Te subvencije v zahodnem svetu prevladujejo v primerjavi s tistimi za končne porabnike.
Subvencije za končne porabnike pa so znižanja cen energentov kot so na primer fiksne cene goriv na črpalkah.
Evropska Unija pa subvencionira fosilna goriva tudi na drug način, preko tako imenovanih mehanizmov zmogljivosti, ki so subvencije namenjene elektrarnam na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo, ki naj bi zagotavljale oskrbo v primerih, ko je potrebna dodatna energija. Mehanizmi zmogljivosti so v očeh nasprotnikov videni le kot še ena rešilna biljka za visoko emisijske premogovne elektrarne, ki bi drugače imele težave pri ustvarjanju dobička. Medtem, ko podporniki zagovarjajo nujnost mehanizmov za ohranjanje stabilnega omrežnega sistema v tranziciji proti obnovljivim virom energije. »Dejstvo, da imata obe strani prav spravlja Evropo v zagato« pravi Claier Guyor iz Euractiv.
O kakšni vsoti govorimo v Sloveniji?
V Sloveniji so po podatkih iz Podnebnega ogledala 2021 fosilna goriva še vedno deležna precej višjih subvencij kot goriva iz alternativnih virov. Delež subvencij za fosilna goriva oziroma subvencij, ki so v nasprotju z zniževanjem toplogrednih plinov so po podatkih Instituta Jožef Štefan v letu 2019 znašali okoli 90 milijonov evrov, večinsko pa so bile dodeljene prometnem sektorju, natančneje, vračila trošarin za dizelsko gorivo predstavljajo 40 % v skupnem znesku vseh spodbud za fosilna goriva za leto 2019. Subvencije so se po konstantnem višanju v zadnjih letih, v letu 2018 in 2019 znižale.
Vir: Institut Jožef Štefan - Center za energetsko učinkovitost
Kakšni so ukrepi za zmanjšanje subvencij za fosilna goriva?
Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) ima v načrtu naslednje ukrepe pri zmanjševanju subvencij za fosilna goriva:
pripraviti analizo vpliva opuščanja spodbud za rabo fosilnih goriv, da se celovito preuči vpliv na različne sektorje in javne finance [v letu 2021];
postopno zmanjševanje vračila trošarine na energente v industriji do leta 2030 (v skladu z EU-zakonodaje)
postopno zniževanje vračila trošarin za fosilna tekoča goriva v prometu (popolna ukinitev do leta 2025 oziroma v skladu z EU-zakonodajo) [v letu 2021];
proračunska sredstva zdajšnjih spodbud se na podlagi analize vpliva preusmerjajo v uvajanje učinkovitih zelenih tehnologij, razvoj poslovnih rešitev in odpiranje novih delovnih mest (razpisi spodbud v prometu, industriji, kmetijstvu, energetiki idr.) [v letu 2021].
Na papirju precej ambiciozni ukrepi, trenutno pa v nacionalni zakonodaji postopnega zmanjšanja spodbud ni. Koliko zares subvencioniramo fosilna goriva? Pri oblikovanju domačega bivalnega prostora gre za zelo individualne odločitve. Pri izbirah nas vodijo naše potrebe in želje. Nimamo pa vpliva na prostore, v katerih se zadržujemo, ko nismo doma. V prostorih, grajenih in opremljenih iz naravnih materialov se bolje počutimo in raje se zadržujemo v prostorih, kjer sta dober zrak in svetloba. Uporabniki javnih prostorov sprejmemo ponujeno oziroma zagotovljeno in pri tem zaupamo varni in primerni izbiri vzdrževalcev prostora.
Profesionalna objektna higiena na področju zahtevnih izdelkov za vzdrževanje, čiščenje in dezinfekcijo, namenja veliko pozornosti posebnostim in potrebam posameznih dejavnosti. Bolj so kompleksne potrebe in zahteve posameznega sektorja, več vpliva delo vzdrževanja pušča v okolju in zdravju oseb, ki izvajajo vzdrževanje in prostore uporabljajo. Potrebno je oceniti koliko dejansko umažemo okolje s tem, ko čistimo, kako uporabljena sredstva vplivajo na zdravje in počutje uporabnikov prostorov in se pravilno odločati pri uporabi materialov, čistil in čistilnih pripomočkov.
Zelo veliko se na tem področju lahko naredi pri vzdrževanju in opremi neindustrijskih objektov, torej prostorov, kjer se zadržujejo dalj časa zaposleni, obiskovalci in drugi uporabniki. Pri izbirah pravih izdelkov se lahko zagotovi bolj primera odločitev, ki bo v okolju puščala manj sledi, ki temelji na recikliranih materialih in naravni osnovi, ki je tudi za opremo in zrak v prostorih bolj prijazna in manj agresivna.
To dosežemo s postopnim ali takojšnjim prehodu na uporabo trajnostnih izdelkov na področju objekte higiene, kar pomeni, da pazljivo izbiramo materiale in pristope, ki so prijazni do okolja in do ljudi, pri tem pa funkcionalni, ekonomični in visoko namenski.
Ključni izdelki za objektno higieno so čistila, higienski papir, mila, osvežila, vreče in koši za smeti. Pri izbiri čistil je pozornost na njihovi sestavi in embalaži. Količina odvržene embalaže čistil predstavlja velik delež odpadka vzdrževanja prostorov in naj ne bi končala v komunalnih odpadkih. Največji delež v izdelkih, ki jih uporabljamo pri vzpostavljanju in vzdrževanju objektne higiene predstavlja higienski papir. S povečanjem umivanja rok in uporabe razkužil, se veča tudi uporaba papirnatih brisač. Pomembno lahko vplivamo z izbiro načina uporabe in primerne vrste izdelka tudi na strošek, še več pa lahko upoštevamo okolijskih pozitivnih učinkov pri izbiri papirja iz recikliranih ali regeneriranih vlaken celuloze namesto papirja iz primarnih vlaken celuloze ter primernega načina uporabe in primernega sredstva za umivanje rok. Pri slednji izbiri je pomembno poznati potrebe in navade uporabnikov prostora ter same opreme objekta.
Tako kot je pomembno upoštevati značilnosti opreme in materialov pri izbiri čistil, tudi vsak papir ni primeren za vsak objekt. Na primer starejši in mobilni objekti imajo drugačne lastnosti odtokov in zahtevajo toaletni papir, ki ne maši ozkih ali zavitih cevi.
S pravo izbiro izdelkov se lahko v prostorih veliko bolje počutimo in ob tem veliko naredimo za okolje. Pri izbiri papirja se jasno lahko meri vpliv na zniževanje izpustov CO2, pri uporabi mil in čistil pa predvsem merimo količino odpadle embalaže. Vsi lastniki in vzdrževalci objektov lahko preprosto merijo dosežene učinke pri njihovem vzdrževanju in hkrati omogočijo uporabnikom boljše počutje.
V podjetju VALTEX smo usmerjeni k izbiri trajnostnih izdelkov za objektno higieno, prave materiale in strukturo, ki so zaradi čistih naravnih materialov in sestavin manj obremenilni za ljudi in okolje, prostore opremimo tudi na način komplementarnih vonjev in arom, ki so za uporabnike prostorov nemoteči ali pa spodbujajo željne občutke.
Kako s pravimi odločitvami v izvajanju objektne higiene uresničujemo pozitivne vplive na okolje? Podjetje Lumar, vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič-energijskih montažnih objektov, ki je s svojimi inovativnimi in okolju prijaznimi rešitvami že skoraj tri desetletja prisoten tako v Sloveniji kot tujini, v teh dneh beleži nov pomemben korak v razvoju družbe s pričetkom strateške naložbe in povezovanja z družbo iQwood, s čimer v Sloveniji končno nastaja partnerstvo, ki bo omogočilo povezovanje celotne lesno predelovalne industrije – od hloda do končnega izdelka (hiše).
»S strateškim vstopom v podjetje iQwood v Lumarju nadaljujemo naše aktivnosti na področju trajnostnega razvoja in delovanja, ki smo si jih leta 2018 zastavili z našo trajnostno poslovno strategijo. Ker verjamemo v slovenski les in znanje pri proizvodnji kakovostnih polproizvodov in proizvodov, danes začenjamo lokalno zgodbo, ki pomeni priložnost za celotno slovensko lesno predelovalno verigo,« je dejal Marko Lukić, direktor in solastnik družbe Lumar. S prepletanjem stavbarske tradicije, ki jo na sodoben tehnološki način interpretira iQwood, in finalizacije objekta na ključ, ki ga ponuja podjetje Lumar, bo tako slovenskemu kot tujemu trgu ponujena storitev, ki si je ekološko ozaveščeni kupci z izredno individualiziranimi željami želijo, a je do sedaj niso mogli najti. »Produkt mozničenih lesenih sten brez lepil, ki smo ga vizionarsko razvijali vse od leta 2012 dalje, sem vedno videl kot pozitivno luč v tunelu slovenske lesne industrije. Z željo po resni proizvodnji smo marsikdaj iz podjetniškega vidika šli precej po robu, saj sem verjel, da lahko le z napredkom ustvarimo izvozni produkt slovenske lesne industrije. In povezovanje z Lumarjem zdaj materializira prav to, možnost, da produkt uspešno predstavimo in ponudimo tudi v tujini,« je ob napovedi strateškega povezovanja pojasnil Miha Bogataj, direktor iQwood.
Zapiranje krogov v Sloveniji
Strateško povezovanje bo imelo pomemben vpliv na slovensko lesnopredelovalno verigo, saj bo omogočilo zapiranje krogov v Sloveniji, kar pomeni, da bo celoten proces, od hloda do končnega izdelka-hiše, potekal doma. Pogosta praksa je, da slovensko hlodovino izvažamo v tujino, nazaj pa uvažamo polizdelke in izdelke, ki imajo precej višjo ceno od cene izvožene hlodovine. »Na ta način bomo bogatili lokalno okolje, saj bomo prispevali k delovnim mestom z boljšo dodano vrednostjo, hkrati pa bo dodana vrednost ostajala v Sloveniji,« je še dodal Marko Lukić. V podjetju tudi upajo, da bodo iz slovenskih državnih gozdov lahko dobili zadostne količine hlodovine in ne bo les ozko grlo, saj bi omenjeno za njihovo rast in razvojne načrte pomenilo izredno velik izziv.
Nagrajena in okolju prijazna tehnologija
iQwood je industrijsko zasnovan izdelek, ki združuje stoletna stavbarska znanja in sodoben pristop k gradbeništvu ter arhitekturi. »Tako so nastali konstrukcijsko izredno močni masivni leseni elementi, ki smo jih letos uspešno testirali na Zavodu za gradbeništvo in s katerimi kreiramo popolnoma nove standarde bio gradnje v Sloveniji in tudi širše. Za proizvodnjo teh elementov smo morali razviti prav poseben stroj s CNC tehnologijo, za katerega smo letos prejeli srebrno nacionalno priznanje za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije,« je pojasnil Martin Hladnik, novi direktor iQwood d.o.o.
Izvozni produkt zelene Slovenije
Vizija in ambicije partnerstva niso usmerjene zgolj v Slovenijo. Podjetji sta že uspešno nastopali v tujini, strateško povezovanje pa prinaša številne konkurenčne prednosti, pri čemer bo iQwood ključni izdelek, ki ga bosta ponudili širšemu evropskemu trgu ter tako ustvariti velikoserijski izvozni produkt zelene Slovenije. »V tujini, kjer je potencial za gradnjo iz lesa, brez lepil in na arhitekturno visokem nivoju zelo velik, že zaznavamo veliko interesa za naše konstrukcije za gradnjo javnih objektov in stanovanjskih hiš. Tako smo še pred uradnim začetkom sodelovanja v Avstriji začeli z gradnjo nadstandarnega objekta iz iQwooda, ki ga podjetji pravkar finalizirata,« dodaja Marko Lukić.
Od hloda do hiše – vzpostavljanje slovenske lesno predelovalne verige V petek. 5. novembra je potekal posvet o energetski prihodnosti Slovenije – ali je jedrska energija (ne)nadomestljiva, pri predsedniku države Borutu Pahorju.
Namen posveta je bil ugotoviti, kakšna energetska oskrba je za Slovenijo najustreznejša in kaj je potrebno storiti že zdaj, da bomo na prihodnost dobro pripravljeni.
Na posvetu je sodelovala tudi izvršna direktorica CER, Ana Struna Bregar, ki je izpostavila, da je za odločanje o energetski prihodnosti Slovenije bistveno:
- večja ambicioznost vseh deležnokov za dosego ciljev Zelenega dogovora,
- zagotavljanje energetske samooskrbe in
- zbiranje ter obdelava podatkov, saj bomo le tako lahko sprejemali pravilne in kvalificirane odločitve.
Na podlagi ciljev zelenega dogovora mora Slovenija izkoristiti vsa obstoječa namenska sredstva, ki so danes na voljo, izkoristiti in spodbuditi davčne olajšave in druge investicijske spodbud za zeleni prehod.
Hkrati mora država nuditi pomoč podjetjem na poti zelene preobrazbe v nove poslovne, trajnostne modele.
V nacionalnem načrtu za okrevanje morajo imeti prioriteto reforme in projekti, ki bodo pospeševali zeleni prehod in temeljijo na jasnih kriterijih in principih EU taksonomije in DNSH principa.
Javna uprava mora imeti vlogo vzornega deležnika pri uporabi zelenih tehnologi in zelenih javnih naročil.
Dejstvo pa je, da bo za pravilno ukrepanje in zeleni prehod potrebno krepiti zelene kompetence vseh. Javnosti, odločevalcev in strokovnjakov.
Posnetek posveta si lahko pogledate tukaj.
Posvet o energetski prihodnosti Slovenije pri predsedniku RS, Borutu Pahorju 
Kako spodbuditi prebivalc in podjetja v Ljubljani k aktivnemu upravljanju z odpadki?
Pridružite se globalni skupnosti ustvarjalcev sprememb in inovatorjev, ki iščejo rešitve za podnebne izzive!
Vplivi podnebnih sprememb so prisotni vse okoli nas in nastajajo še hitreje in močneje od predvidevanj. Postanite del sprememb tudi vi in se nam pridružite pri globalnem projektu, ki bo povezal 180 mest po vsem svetu!
Na tisoče prebivalcev mest bo sodelovalo pri ozaveščanju, spreminjanju statusa quo, spodbujalo k premisleku o mestih, v katerih živimo, in o prihodnosti, ki si jo želimo kot prebivalci. Resnične spremembe se lahko zgodijo v skupnostih in mestih, kjer sodelujemo vsak dan. Skupaj smo rešitev!
Zanimajo nas ideje in rešitve, ki bodo pritegnile oziroma spodbudile prebivalce (fizične in pravne subjekte) k pospeševanju zmanjševanja odpadkov in sooblikovanju mesta brez odpadkov.
CILJ IDEATHONA
Preko analize potreb mesta, prebivalcev (fizične in pravne subjektov) in drugih deležnikov bomo iskali
- ideje in rešitve prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb,
- motivacijske metode za uporabo zelenih, krožnih in digitalnih storitev, produktov in procesov.
Predlogi vključujejo rešitve, ki jih bi jih lahko realiziralo mesto, prebivalci ali drugi deležniki.
TEMATSKA PODROČJA IZZIVOV
Izzivi bodo zasnovani na treh tematskih področjih.
- Biološki odpadki
- Nevarni gospodinjski odpadki - barve in topila
- Transparentnost in sledljivost ločevanja in predelave odpadkov
Bolj podrobno o izzivih sledi v kratkem.
Prijave sprejemamo do 19.11.
KAKO POTEKA TEKMOVANJE
Najboljše ideje nastanejo v raznolikih skupinah, zato bomo udeležence naključno povezali v skupine po 4–6 oseb, odvisno od števila prijav. Ideathon bo trajal 72 ur in bo zajemal pre-warm dogodke in kočni dogodek s predstavitvijo rešitev. Prvi dan se bomo srečali v živo, v Mestni hiši, kjer boste spoznali svoje kolege. Dva dni boste izzive reševali online ali v živo, s pomočjo mentorjev. Zadnji dan se bomo zopet srečali v živo, kjer boste lahko predstavili svoje ideje.
Vsaka skupina bo imela na voljo tudi strokovnega mentorja, ki jo bo usmerjal in vodil skozi proces razvoja ideje, inoviranja in predstavitve.
ČASOVNICA CLIMATHONA
1. DAN 29.11. od 16h - 19h KICK OFF - SREČANJE V ŽIVO V MESTNI HIŠI LJUBLJANA
Uvodni nagovor - Ana Struna Bregar, direktorica CER
Predstavitev izzivov in delovanja Mestne občine Ljubljana na področju varstva okolja
Predstavitev izzivov po tematskih področjih
Predstavitev poteka Climathona in način dela - mag. Žiga Čebulj, svetovalec na področju inovacij, digitalizacije in zelenih tehnologij
SPRINT 1 - Delo v skupinah in z mentorjem
2. DAN 30.11. od 17h do 20h (oz. po dogodovoru v skupini) SPRINT 2 - delo v skupinah in z mentorjem
3. DAN 1.12. od 17h do 20h (oz. po dogovoru v skupini) SPRINT 3 - delo v skupinah in z mentorjem, priprava na pitch
4. DAN 2.12. od 16h do 19h - PREDSTAVITVE REŠITEV V ŽIVO, V MESTNI HIŠI
Sodelujete lahko vsi, ki imate ideje in željo iskati zelene ideje in rešitve za mesto Ljubljana. Spodbujati želimo različen način razmišljanja, zato ste dobrodošli mladi, stari, novinci, profesionalci, misleci in entuziasti, študentje, raziskovalci, start-upi, razvijalci, zaposleni v podjetjih, ustvarjalci politik ipd.
Pridružite se nam! Semena sprememb lahko vzklijejo iz ene same ideje.
PRIJAVACLIMATHON / 29. 11. - 2. 12. 2021 Nov trajnostni projekt GOOPTI, GremoSkupaj
GremoSkupaj je inovativen pilotni projekt, katerega namen je spodbuditi dnevne potnike k uporabi bolj trajnostnih oblik medmestnega prevoza. Cilj projekta je uporabniku ponuditi prevoz, ki se po udobju in prednostih brez težav kosa z osebnim avtomobilom, a ima hkrati nižjo ali ničelno vrednost emisij ter zelo ugodno ceno.
Komu je storitev namenjena?
- Zaposlenim, ki vsak dan potujejo na delo ali občasno na sestanke.
- Dijakom, študentom do izobraževalnih ustanov.
- Vsem, ki občasno potujejo na zdravniški pregled, kulturne prireditve, nakupovanje in podobno.
K sodelovanju vabijo vsa podjetja, da se jim pridružijo kot partner, podpornik ali uporabnik na njihovi poti.
#Gremo Skupaj. Za mesta brez emisij.
Več o projektu www.gremoskupaj.si Nov trajnostni projekt GOOPTI, GremoSkupaj CER je s pobudniki A1 Slovenija, Mik Celje in Velux Slovenija na vlado naslovili pobudo za zagotavljanje boljšega notranjega zraka s prezračevanjem.
Po vzoru Nemčije, Francije, Nizozemske in Finske vladi predlagamo nabor ukrepov za doseganje kakovostnega zraka v notranjih prostorih, saj je to eden pomembnih dejavnikov za zagotavljanje javnega zdravja.
Predlagamo sledeče ukrepe:
- posodobitev zakonodaje z zahtevami in ciljnimi parametri za kakovost notranjega zraka,
- vzpostavitev monitoringa,
- vključitev zahtev po zagotavljanju kakovosti zraka v vsa javna naročila za javne stavbe ter v vse projekte in naročila, ki bodo črpali sredstva iz katerihkoli EU in nacionalnih finančnih virov,
- posodobitev in vzpostavitev finančnih spodbud za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter
- informiranje in ozaveščanje ciljnih skupin.
Zlasti pozivamo, da se visoka kakovost notranjega zraka zagotovi primarno v vseh javnih ustanovah, kot so šole, vrtci, zdravstveni domovi in domovi za starejše.
POBUDA >>CER s podporniki podal pobudo Vladi za zagotavljanje kakovostnejšega notranjega zraka EU je objavila mejnik 55, ki je odločen korak k prvemu podnebno nevtralnem kontinentu do leta 2050. Predstavljeni paket Pripravljeni na 55, ki ga je v sredo, 14. julija, razgrnila Evropska komisija, je izredno kompleksen. Je sistem, ki nam bo pomagal ustvariti sinergije med različnimi sektorji. Je zgodovinski dogodek za EU, ob čemer pa se pojavljajo tudi vprašanja, kako bo nov zakonodajni sveženj vplival na gospodarstvo in družbo kot celoto. O tem so razpravljali udeleženci na okrogli mizi v okviru mednarodnega spletnega dogodka v organizaciji CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Glede na to, da novi paket predstavlja veliko novosti, se upravičeno postavlja vprašanje, kako ustvariti in financirati zelene projekte ter naložbe za dosego podnebnih ciljev EU s 55-odstotnim neto ciljem zmanjšanja emisij. Energetika, ki poganja svetovno gospodarstvo, se v podnebnih zavezah že spreminja. Jože Bajuk, član uprave Petrol, pravi, da je to izziv, a Petrol se že nekaj let spopada s to strategijo. »Danes imamo jasno definirana dva stebra: steber nafte in steber energetske tranzicije, kjer smo upoštevaje okolje, regulatorno področje in porabo energentov, in pripravili jasen načrt, kako se bomo spopadli s tem izzivom. Naftni del še vedno predstavlja velik del maržnosti, vendar se bomo znotraj energetske tranzicije prilagajali spremembam in regulatornemu okolju.« Toda pričakovanja zelene tranzicije so jasna tudi s strani bank in drugih deležnikov, kar se pozna tudi pri oceni investitorjev, predvsem iz tujine, pravi Bajuk. »Tuje multinacionalke imajo bolj ambiciozna pričakovanja po zeleni tranziciji kot naši kupci v Jugovzhodni Evropi,« je še dejal.
POSNETEK OKROGLE MIZE
Brez inovacij in razvoja ne bo prehoda v ničogljičnost
Velik delež bodo k ničogljični prihodnosti pomembno prispevale tudi sanacije stavb. Po podatkih okoljskega programa Združenih narodov stavbe in njihova gradnja skupaj predstavljajo 36 odstotkov svetovne porabe energije in 39 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, povezanih z energijo.
Saša Bavec, član uprave skupine Knauf Insulation, pravi, da tehnologije danes še ne omogočajo postaviti brezogljične proizvodnje, a so se zato lotili drugih trajnostnih ciljev, med katerimi je 15-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2025. »Precej tehnologij, ki bi bile korak naprej, za naš sektor še ne obstaja. Bomo pa poskušali razviti tehnologije, ki bodo zmanjšale ogljični odtis mineralne volne ipd. To pomeni, da bo v našo proizvodnjo moral priti vodik, a tega v praksi ni naredil še nihče. V naslednjih petih letih bi se slednje lahko razvilo do poskusne faze,« je dejal Bavec. Vsako leto namenijo tudi veliko denarja za posodobitev tovarn.
Za investicije je seveda potreben tudi kapital. Gašper Jež, direktor projektnega in izvoznega financiranja pri SID banki, pravi, da ugodno in dolgoročno financirajo vse občinske projekte preko komunalnih bank: »Pomemben del prehoda se bo moral zgoditi na učinkoviti rabi energije in energetske sanacije so tiste, ki bodo igrale pomembno vlogo.« A želenih ciljev ne bomo mogli doseči brez novih inovacij in razvoja ter programa investicij v krožno gospodarstvo, je še dejal in opomnil, da trenutno nimamo na voljo ustrezne razpoložljive tehnologije, ki bi to omogočala. »Nove inovacije bodo nujno potrebne,« je poudaril. Na SID banki imajo v ta namen tudi program »Raziskave in razvoj – Inovacije 3« in »Naložbe 3«, ki je namenjen investicijam v krožno gospodarstvo.
Kako do nepovratnih sredstev?
Kako lahko pri tem pomaga slovensko gospodarsko raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja? »Aktivni smo na področju pridobivanja nepovratnih sredstev; pregledamo projekte skozi bruseljske oči, se posvetujemo s kolegi v evropskih institucijah, kar se je izkazalo za uspešno,« odgovarja Draško Veselinovič, predsednik uprave SBRA v Bruslju. Meni, da moramo dobro izkoristiti te evropske projekte, a še vedno premalo koristimo možnosti nepovratnih sredstev. EIB je predstavila klimatsko obveznico. Sedaj je 97 različnih razpisov s področja, o katerem se danes pogovarjamo – vsa področja zelenega. Nekateri zapadejo septembra, nekateri januarja. Veselinovič je opomnil, da je kohezijski program še v izdelavi in bo izdelan do konca leta, s čimer bi lahko dobili še nekaj nepovratnega denarja s strani EU.
Premalo obnovljivih virov energije
Glede zelenih investicij je Bajuk opomnil, da Slovenija izpušča investicije v obnovljive vire energije. Res je, da umeščamo veliko malih sončnih elektrarn, večjega projekta pa ni. »Petrol je sicer regijski igralec in to izkoriščamo, kjer lahko, recimo na Hrvaškem, kjer imamo vetrni park. S tem jezdimo na valu ciljev EU glede zelenega preboja,« je dejal Bajuk. Slovenija ima sicer eno tretjino energije iz jedrske, tretjino iz hidro in tretjino iz premogovne, ampak slednjo bomo morali nadomestiti. »Nadomestiti tretjino enega energetskega vira ni tako malo,« je opomnil Veselinovič in pozval k razmišljanju, kako naprej. »Imamo dve vetrni elektrarni, kar je zgolj simbolično, sončne elektrarne pa so nameščene v gospodinjstvih,« se je glede izzivov strinjal z Bajukom.
V EU trenutno odprtih 97 različnih razpisov s področja trajnosti Če (ko) se bodo temperature na Zemlji dvignile za 1.5 C nam bo zelo neugodno. Paket Fit for 55 podpira EU cilje po zmanjševanju emisij in hkrati odpira številne razprave v nacionalnih in mednarodnih krogih.
Dejstvo je, da bodo s spremembami soočeni vsi sektorji. Kakšne priložnosti in kakšne nevarnosti prinaša paket F455 in kaj bo potrebno narediti, da dosežemo zastavljene cilje, h katerim se je ambiciozno zavezala EU in z njo tudi Slovenija?
Naslednjih 6 mescev bodo potekale intenzivne razprave, da se doseže dogovor glede ukrepov in bolj aktivno pristopi od besed k dejanjem.
Časa nam zmanjkuje. Podnebne spremembe vplivajo na cel svet, na celotno družbo.
CELOTNI PROGRAM
LINK NA DOGODEK
'So far we operated in organic growth, now we have to operate much more systemic. Failure will have a huge cost. We have to bring in the transition all parts of the society. The youth will be a huge important part of this transition.' @Mauro Petriccone, DG CLIMA
CER sogovornik na mednarodnem dogodku Predstavitev paketa Fit for 55 - perspektive in nadaljnji koraki Predstavniki EU in nacionalnih odločevalcev, finančnih institucij, kreatorji poslovne krajine in prihodnosti so podali poglede na to kakšne priložnosti in kakšne nevarnosti prinaša in kaj bo potrebno narediti, da dosežemo zastavljene cilje, h katerim se je ambiciozno zavezala EU in z njo tudi Slovenija.
Minister Vizjak: »Menim, da bo paket zatresel celotno EU.«
EU je objavila mejnik 55, ki je odločen korak k prvemu podnebno nevtralnem kontinentu do leta 2050.
V luči nedavnih poplav v Nemčiji, Belgiji in Švici, požarih na Balkanu, v Sibiriji in peklenskih temperatur v Kanadi, ki so pomorile milijardo morskih bitij, je vse bolj očitno, da svet potrebuje ambiciozen načrt za blaženje podnebnih sprememb. Zakonodajni sveženj Evropske komisije (EK) tako prinaša temeljite spremembe in modernizacijo gospodarstva. Tematika obširnega zakonodajnega paketa bo pomembna tudi za Slovenijo med predsedovanjem Svetu EU, zlasti obravnava obsežnega svežnja v celoti, čeprav ga sestavlja 12 raznolikih zakonodajnih aktov. Paket bo med drugim spremenil pogoje poslovanja, kar bo vplivalo na vse gospodarske sektorje.
Na poti do sprememb
Decembra 2020 je EU izglasovala cilj zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 % glede na leto 1990. O tem, kako bo nov zakonodajni sveženj vplival na gospodarstvo, kako naj se gospodarstvo pripravi in kakšne novosti prinaša sveženj ukrepov, so spregovorili strokovnjaki na mednarodnem spletnem dogodku v organizaciji CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Spletni dogodek je v kontekstu evropskega zelenega dogovora in zlasti omenjenega novega podnebno energetskega svežnja relevantnim slovenskim deležnikom z različnih področij, ki jih paket zadeva (okolje, energija, gospodarstvo, finance), osvetlil sprejeti zakonodajni predlog še pred obravnavo na Svetu Evropske unije in v Evropskem parlamentu.
Slovensko predsedstvo bo pri oblikovanju svežnja Pripravljeni na 55, ki ga je v sredo, 14. julija, razgrnila Evropska komisija, omogočilo široko razpravo, s čimer želi po besedah ministra Andreja Vizjaka zagotoviti skladnost in znotraj svežnja koherenten pristop. »Naš cilj je narediti karseda velik napredek na tem svežnju,« je dejal na spletnem dogodku. Povedal je, da Slovenija z delom pri paketu že začenja z razpravo na ravni delovne skupine. Na neformalnem srečanju se bodo ministri v tem tednu seznanili s podrobnostmi paketa, kar pomeni, da se bo zgodila že prva politična razprava. Prihodnji teden bo na neformalnem srečanju ministrov, ki se bodo seznanili s paketom, tudi že prostor za prvo politično diskusijo.
Kakšna so pričakovanja?
»V CER pričakujemo, da bo zelena tranzicija ambiciozna, da bo potekala transparentno in da bo pravična, da bo temeljila na odprtem dialogu in da bo vključevalna in povezovalna. Pričakujemo pa spodbudno in usklajeno delovanje zakonodajalcev in finančnih institucij. Potrebno je odločno in takojšnje ukrepanje vseh deležnikov. Stroški neukrepanja bodo lahko zelo presegli stroške zelenih naložb,« je med drugim v nagovoru udeležencev povedala izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je poudarila, da s tem paketom hodimo v boljšo, zeleno prihodnost: »Vsi vemo, da je v luči podnebnih sprememb treba nekaj narediti. Sprememba je nujna. Tako države članice kot državljani si želijo, da EU postane podnebno nevtralna. Predstavljeni sveženj daje odgovor, kako to narediti. Paket je priložnost. Tudi strošek, vsaka sprememba za udeležence v gospodarstvu, je izziv, zato je za tiste, ki se težje prilagajo na spremembe, predlagan socialno podnebni sklad. Prehod mora biti pravičen za vse. Komisija je tukaj za dialog. Rada bi videla, na kakšen način še lahko pomaga pri boljši izvedbi paketa. Še vedno pa se krešejo mnenja ali je paket dovolj, preveč ali premalo ambiciozen.« Vizjak se ob tem nadeja bogate diskusije in predlogov ne le o ciljih, saj je pričakovati izmenjavo mnenj, temveč tudi o tem, kako je najprimerneje, pravično in tudi odgovorno pristopiti in udejanjiti cilje. Pri tem je namreč treba zasledovati tudi cilje glede konkurenčnosti slovenskega in evropskega gospodarstva.
»Prav je in podpiramo ambicioznost EK v boju proti podnebnim spremembam, a smo le en kontinent in moramo zato ta prizadevanja povezati še z drugimi kontinenti,« je opomnil Vizjak in dodal, da si »želimo trajnostnega zelenega okrevanja«. Slovensko predsedstvo bo skušalo priti čim dlje s tem paketom in naslednici Franciji pustiti karseda usklajen in pripravljen paket. Bo pa to po njegovi oceni težka naloga.
Kaj prinaša paket?
Paket bo po mnenju Vizjaka zatresel celotno EU. Podrobneje ga bo v prihodnosti predstavil Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije. »Temelj evropske podnebne politike ostaja sistem trgovanja z izpusti (ETS). V njegovem jedru je načelo, da onesnaževalec plača in vsebuje tržne spodbude za zmanjšanje emisij. To pomeni, da se bo paket poznal na denarnicah vseh, ki uporabljamo fosilna goriva, ne le gospodarskih subjektov, in bo povzročil tudi kar nekaj razprave in analiz v tej smeri. Med pogajanji se bo videlo, kako bo umeščen nov sistem ETS, ki obsega tudi emisije stavb in cestnega prometa, kar je ključna novost,« je dejal Vizjak. »Pri tem bo ključna vloga predlaganega instrumenta tudi socialni podnebni sklad, s katerim želi Evropska komisija kompenzirati negativne učinke na socialni položaj najranljivejših na zeleni prehod,« je pojasnil. V smislu posledic za položaj gospodinjstev in gospodarskih subjektov je dejal, da bomo učinke in posledice šele ugotavljali v prihodnjih tednih oz. mesecih.
Poleg sistema ETS bo zahtevna naloga tudi usklajevanje o uredbi o delitvi prizadevanj. »Svet EU za okolje se mora dogovoriti za nove cilje na ravni držav članic, ki bodo potem pomagali doseči zmanjšanje emisij za 55 odstotkov in podnebno nevtralnost do leta 2050,« je o najzahtevnejšem delu povedal Vizjak.
Minister je še poudaril, da mora Evropa postati vodilna v tem procesu, a da ne sme ostati sama.
Kaj pravi gospodarstvo?
»Gospodarstvo v glavnini pozdravlja predlagan paket in ukrepe v smeri nizke in nevtralne družbe«, je povedal predsednik Slovenijales Group in podpredsednik sveta CER Gregor Benčina in dodal, da ukrepi predstavljajo priložnost za Slovenijo tako z okoljskega kot gospodarskega in socialnega vidika. Posledice emisijskih kuponov bodo, ocenjuje, dvig cen energentov in posledično transporta. Izzivi bodo tudi na področju energetskega sistema, kot je način pridobivanja električne energije. »Termoenergija se poslavlja. V ospredje prihajajo jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pojavlja se tudi vprašanje, ali več vlagati v proizvodnjo energije ali v zmanjšanje porabe le-te,« je dejal. Omenil je tudi, da gospodarstvo potrebuje jasne usmeritve, jasne regulativne okvire in usklajeno fiskalno politiko. Pomemben je tudi čas za tranzicijo.
Slovenija bo morala narediti več
»Vse več Evropejcev podpira bolj odločno Evropo v smislu doseganja zelenega razvoja in podnebne nevtralnosti,« je dejal Ivo Schmidt iz direktorata za energijo pri Evropski komisiji. »Večina Evropejcev verjame, da moramo nemudoma nasloviti podnebne spremembe. Vsak četrti Evropejec meni, da morajo nacionalne vlade narediti več v tej smeri. Bolje moramo uporabljati resurse in skrbeti za okolje. In to zahteva korenito spremembo vseh družbenih sektorjev. Arhitektura, ki zagotavlja uresničenje podnebnih ciljev, je kompleksna,« je dejal. »Vključuje tudi letalstvo in ladijski sektor ter tudi prevoz, ki bo vključen čez nekaj časa. Prav tako bodo poudarjena okolju prijaznejša biogoriva in uporaba biomase v vseh sektorjih.« O preostalih ambicijah EU je dejal, da je cilj EK posaditi 3 milijarde dreves. »Ta paket bo živel in na voljo bo tudi denar,« je dejal Schmidt in dodal, da bodo države deležne denarja za določene okoljske projekte. Dejal je tudi, da bo Slovenija morala narediti več, da zmanjša izpuste, saj smo pod evropskim povprečjem. »Na voljo so prodorni programi, kot so sklad za pravični prehod, InvestEU, kohezijski sklad, skupna kmetijska politika, sklad za okrevanje in odpornost, iz katerega je za Slovenijo na voljo 1,8 milijarde evrov ipd., ki bodo Sloveniji pomagali doseči te cilje,« je še dejal.
Švedska podjetja so že danes precej zelena
Pripravljeni na 55 je sistem, ki nam bo pomagal ustvariti sinergije med različnimi sektorji.
EU je objavila mejnik 55, ki je odločen korak k prvemu podnebno nevtralnemu kontinentu do leta 2050. Predstavljeni paket Pripravljeni na 55, ki ga je v sredo, 14. julija, razgrnila Evropska komisija, je izredno kompleksen. Je sistem, ki nam bo pomagal ustvariti sinergije med različnimi sektorji.
Naslednje desetletje je ključno, če želimo omiliti podnebne spremembe. Če do 2025 vzpostavimo pravni okvir in tok investicij za projekte in infrastrukturo, ki omogoča znatno zmanjšanje emisij, bomo na dobri poti. Kako to zagotoviti? Ivo Schmidt iz direktorata za energijo pri Evropski komisiji je odgovoril, da obstaja več podpornih shem, ki so osredotočene na zelene projekte. Ob tem je sicer treba upoštevati tudi omejitve – pri večji penetraciji obnovljivih virov energije trčimo ob omejenost elektroenergetskega omrežja; pri električnih vozilih smo omejeni s surovinami za izdelavo baterij za električne avtomobile. »Vloga komisije ni, da odloča, kaj bo zahtevano od določenega sektorja, to je odvisno od regulatorjev, agencija, distributerjev …« je na vprašanje, kako bo EK naslovila te težave, odvrnil Schmidt. Do konca leta bo EK predlagala tudi paket razogljičenja plinskega sektorja.
En biljon evrov za boj proti podnebnim spremembam
Francesco Ferrero, vodja pisarne Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji, je dejal, da je banka med leti 2016 in 2020 mobilizirala investicije v višini več kot 100 milijard ameriških dolarjev, od tega za prilagajanje na podnebne spremembe 2,4 milijarde, za OVE 3,9 milijarde, za raziskave in razvoj nekaj več kot milijardo, za energetsko učinkovitost 5,7 milijarde, za promet z manjšimi izpusti pa 8,1 milijarde. Nove zaveze banke so še bolj ambiciozne. Za boj proti podnebnim spremembam in varovanje okolja bo do leta 2030 na voljo 1 biljon evrov, kar je v skladu s pariškim sporazumom. Za financiranje s strani EIB bodo mnoge panoge podvržene analizi. »Recimo: recikliranje železa z elektroobločnimi pečmi bo financiranja deležno, če bo energetsko učinkovito in zmanjšalo ogljični odtis,« je med drugim pojasnil Ferrero.
Ambiciozen načrt je treba podpreti
Martin Porter, izvršni direktor Cambridge Institute for Sustainability Leadership v Bruslju, pravi, da še preučujejo paket, saj je informacij veliko. »Ambicije, ki so predstavljene, je treba podpreti,« je dejal Porter. Slednje bo pomembno gonilo evropskega gospodarstva, a vse to mora biti koherentno in povezano med sabo. Dolgoročna perspektiva s takojšnjim učinkom je nujna za gospodarstvo, je še dejal. »Gospodarstvo, ki podpira ta predlog, meni, da morajo biti na voljo tako javne kot zasebne investicije. Zasebne investicije bodo verjetno predstavljale večji del,« je pojasnil Porter, ki si ne dela utvar, da se bo o tem predlogu izrekalo veliko raznolikih mnenj. Kako lahko podjetja oziroma gospodarstva že sama delujejo v tej smeri? »Več kot 500 podjetij, ki imajo skupaj več kot 13 trilijonov ameriških dolarjev tržne kapitalizacije, so se zavezala k ničnim emisijam do leta 2050. Tudi več kot 900 malih in srednje velikih podjetij po vsem svetu si prizadeva za nično ogljičnost do leta 2050 preko SME Climate Hub,« je Porter predstavil iniciativo s strani gospodarstva. V investicijah vodijo evropska podjetja, ki bodo postali velikani prihodnosti, je prepričan.
Nina Ekelund, izvršna direktorica Haga Initiative iz Švedske, ki že 11 let dela s poslovno skupnostjo dodaja, da podjetja sama stremijo k dekarmobinaziji. Vsaj na Švedskem si želijo, da bi fosilna goriva v celoti opustili že do leta 2030. »Krožno gospodarstvo je pri preprečevanju podnebnih sprememb ključno,« je dejala. Kako jim je uspelo? »Naša strategija vključuje zmanjšanje emisij, zmanjšanje emisij vrednostne verige, integracijo skrbi za okolje v poslovni načrt in spodbujanje družbene odgovornosti,« je dejala Ekelundova. Dolgoročne strategije so dejansko spremenile švedsko gospodarstvo, ki vlaga v zeleno; v jeklarsko industrijo brez premoga, tovarne baterij in biogoriva.
PREZENTACIJE
Predstavitev paketa Fit for 55
Ivo Schmidt, Evropska komisija, Generalni direktorat za energijo
Energetski in drugi zeleni projekti
Francesco Ferrero, vodja EIB pisarne v Sloveniji
Kateri so potrebni nadaljni koraki za države članice EU in kakšna je vloga gospodarstva pri sprejemanju zakonodajnega paketa Fit for 55
Martin Porter, izvršni direktor Cambridge Institute for Sustainability Leadership v Bruslju
Priložnosti za gospodarstvo v prizadevanju za ublažitev podnebnih sprememb – predstavitev raziskave o dobičkonosnosti 200 podjetij v njihovih podnebnih prizadevanjih
Nina Ekelund, izvršna direktorica Haga Initiative, Švedska
Energija Slovenije
Ana Vučina Vršnak, pomočnica izvšrnega direktorja, Energetska zbornica Slovenije
Uspešen dogodek prve predstavitve podnebno energetskega svežnja "Pripravljeni na 55" Evropski zeleni dogovor: Komisija za uresničitev podnebnih ambicij predlaga preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe Program so zasnovali nemški strokovnjaki za trajnostno poslovno transformacijo iz M3TRIX akademije. Pričetek izobraževanja je 1.9. 2021 ob 17. uri. Srečanja bodo potekala vsak četrtek med 17. in 20. uro.
Izobraževanje poteka v angleškem jeziku.
PROGRAM
1. september 2021, 17.00 - 18.30
Introduction, getting to know each other, and course overview
2. september 2021, 17.00 - 20.00
Exploring the world of sustainability and net-zero
9. september 2021, 17.00 - 20.00
Identify opportunities and risks
16. september 2021, 17.00 - 20.00
Setting targets & identifying stakeholders
23. september 2021, 17.00 - 20.00
Green regulations & non-financial reporting
30. september 2021, 17.00 - 20.00
Circular economy & other tools to foster net-zero strategies
7. oktober 2021, 17.00 - 18.30
Design a viable business action plan for your sustainability targets
Final exam: Written business action report and presentation in front of the group.
Izobraževanje se osredotoča na resnične poslovne izzive in ponuja poglobljeno znanje o družbenih, gospodarskih in ekoloških izzivih trajnostne preobrazbe v zasebnem in javnem sektorju.
Namenjeno je vsem, ki:
- iščejo orodja in kompetence za preoblikovanje poslovnega modela, ki bo usmerjen v podnebno nevtralno prihodnost,
- želijo podpreti organizacijo pri razvoju in uporabi rešitev, ki odgovarjajo na trajnostne izzive,
- želijo izkoristiti sodelovanje s podobno mislečimi inovatorji in postati član/ica mreže "Vodja trajnostne poslovne transformacije"
- si s certifikatom prizadevajo dokazati svojo usposobljenost in razumevanje trajnostne poslovne transformacije,
- se želijo osebno razvijati in izboljšati svoj položaj na trgu dela.
Bolj podrobna predstavitev programa
JEZIK PROGRAMA: angleški jezik
TRAJANJE PROGRAMA: 6 tednov (20 ur online; 40 ur lastnega izobraževanja).
ZAČETEK PROGRAMA: 1. september 2021
CENA PROGRAMA: 1.690,00 EUR + DDV;
Člani CER imajo 20% popusta. Priporočljivo je, da ena organizacija pošlje dva udeleženca. "Dva lahko dosežeta več kot eden." Popust za drugega udeleženca iz organizacije je dodatnih 10%.
PLATFORMA: Zoom
PRIJAVE: do 20. julija 2021
Veselimo se vaše prijave.
Izobraževanje - Sustainable Business Transformation Manager 
Petek, 16. julij 2020, od 10. do 12. ure (CET)
Elementi paketa bodo vključevali revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), uredbo o delitvi prizadevanj (vključno z zgradbami in prometom), obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost in rabo zemljišč. Uspešna zasnova in dobava svežnja bosta ključnega pomena, da bo EU lahko dosegla svoje podnebne cilje na način, ki bo prispeval k njenemu gospodarskemu okrevanju.
V tem okviru bo ta seminar na visoki ravni o Green Growth Partnership (GGP) priložnost za predstavnike na visoki ravni iz skupine za zeleno rast, člane Evropskega parlamenta in podjetja, da se odzovejo na objavo svežnja in oblikujejo priporočila na poti k doseganju podnebnih ciljev in prehodu v uspešno, konkurenčno in podnebno nevtralno Evropo.
Govorniki:
Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, Slovenija
Jochen Flasbarth, državni sekretar, BMU, Nemčija
Mauro Petriccione, generalni direktor, GD CLIMA, Evropska komisija
Michael Bloss, evropski poslanec, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, Zeleni
Jessica Polfjärd, evropska poslanka, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, EPP
Andreas Regnell, predsednik Hybrita in podpredsednik za strateški razvoj, Vattenfall
Ana Struna Bregar, izvršna direktorica, CER Slovenija
Harry Verhaar, vodja globalnih javnih in vladnih zadev, Signify, predsednik CLG Europe
Eliot Whittington, direktor, CLG Europe
PRIJAVE >>Predstavitev paketa Fit for 55: perspektive in nadaljnji koraki, 16. julij 2021 V pozivu je med ostalim poudarjeno, da je treba zagotoviti varno regulatorno okolje za podjetja, uskladiti fiskalne vzvode v podporo neto ničelnemu prehodu, razviti in zagotoviti učinkovito strategijo za zagotavljanje konkurenčnosti obstoječe in prihajoče industrije ter podpirati povpraševanje in ponudbo podnebno nevtralnih produktov in storitev.
Vsa podjetja, ki bi želela podpisati poziv, lahko to storijo do 14. julija na naslednjem obrazcu. Za dodatna vprašanja, se obrnite na (Krisztina.BorbalaZalnoky@cisl.cam.ac.uk).
CELOTNO PISMO ENG >>
CELOTNO PISMO SLO >>CER podpisnik poziva gospodarstva EU komisiji, EU svetu in EU komisarjem za učinkovit in skladen sveženj zakonodaje "Fit for 55"
Na izjemni lokaciji smo v kraškem objemu prisluhnili predstavnikom Porsche Slovenija, ki so predstavili zeleno transformacijo podjetja in zelene projekte. Zeleno druženje in spoznavanje v živo smo pospremili z okušanjem izjemnih vin s posestva Fabiani in ga zaključili v Faladurju, stavbi z vinsko kletjo. V času dogodka so imeli gostje priložnost spoznati tudi najnovejša električna vozila Porsche Slovenije.
|
Zeleno povezovanje članov in partnerjev CER na Krasu Če smo še pred enim letom v okviru kakovostnega zraka razmišljali v okvirih onesnaževal, ki jih najdemo zunaj, bodisi v zraku, tleh ali v vodnih poteh, je pandemija koronavirusa pokazala, da je pomembno naslavljati tudi zrak v zaprtih prostorih. Kakovost zraka v zaprtih prostorih je namreč enako pomembna za naše vsakdanje življenje in zdravje, onesnaževala, ki jih najdemo v notranjosti, pa bi nas morala skrbeti enako, če ne celo bolj. Dihanje kakovostnega zraka v zaprtih prostorih je ključnega pomena za dobro zdravje, saj večino časa preživimo v zaprtih prostorih - bodisi doma, v pisarni ali drugih vrstah zgradb - kjer lahko plini, kemikalije in druga onesnaževala povzročajo glavobol, draženje oči, alergije in utrujenost.
Določil v pravilnikih se ne držimo
»Nujno je, da se stanje kakovosti zraka in tehnologije, ki ga omogočajo, redno naslavljajo,« je na okrogli mizi po spletni konferenci »Je Slovenija dovolj ambiciozna, da postane vodilna na področju kakovosti zraka v javnih stavbah,« povedal Igor Luzar z Ministrstva za infrastrukturo. Dr. Vincenc Butala, danes že upokojeni profesor s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, strokovnjak na področju prezračevanja je dodal, da področje prezračevanja v preteklosti bilo delno zanemarjeno, »glede na obstoječi pravni red pa tudi zastarelo, zato je treba te podzakonske akte novelirati z zahtevami trenutnega stanja«. Zakaj ni premikov na tem področju? »Zaradi nespoštovanja določil pravilnikov, ki, čeprav so zastareli, vsebujejo določene kriterije, kot so nizkoemisijske stavbe. To pomeni, da se morajo v stavbe vgrajevati le materiali, ki niso škodljivi zdravju, a se tega ne držimo,« je dodal. V pandemiji je skrb za kakovost zraka (in virusov v zraku) postala večja, a moramo ločiti med prezračevalnimi sistemi (to so tehnični sistemi v stavbi) in kakovostjo zraka, ki mora biti zagotovljena tako v delovnem in bivalnem okolju, da ne predstavlja tveganja za zdravje, je še poudaril Butala. Saša Galonja, vodja sektorja za graditev z Ministrstva za okolje in prostor se strinja, da je obstoječi pravilnik že vsaj desetletje zrel posodobitev, ampak ni, ker se ekipa, ki bi delala gradbeno-tehnične predpise ukvarja skoraj izključno samo s pripravo novega gradbenega zakona.
Čaka nas prezračevalna, protipotresna in požarna sanacija stavb
Direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec pravi, da se Sklad pri gradnji stanovanj drži visokih standardov. Tako bo tudi soseska 400 stanovanj pod mariborsko Pekrsko gorco opremljena s »prisilnim prezračevanjem z rekuperacijo«, pa tudi sicer so stanovanja primer najboljše prakse, je pojasnil Remec. Tudi v Ljubljani na Dolgem mostu bodo stanovanja zgrajena po najsodobnejših smernicah, tako v energetskem smislu kot zagotavljanja kakovosti zraka v prostorih. V novih gradnjah in tudi obnovah stavb je sicer danes v ospredju predvsem energetska učinkovitost. »V to sodi tudi prenova prezračevalnih sistemov,« kjer se bo v prihodnosti izvajal tudi ukrep preverjanja prezračevalnih sistemov kot ukrep zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja, je dejal Luzar. Iz sklada za okrevanje bomo za to do leta 2025 namenili 5 milijonov za spodbujanje menjave prezračevalnih sistemov v stavbah. Remec meni, da nas je kovid precej streznil glede kakovosti zraka, zato se bo verjetno v prezračevanje vlagalo prek več mehanizmov. Glede na izkušnje iz pandemije bo najbrž treba zagotoviti boljše prezračevalne sisteme v domovih za ostarele, v šolah, vrtcih in drugod. »Menim, da bo skupna vsota denarja za izboljšanje kakovosti zraka v prostorih višja,« ocenjuje Remec. Butala pa dodaja, je država dolžna narediti vse, da prepreči ogrožanje zdravja v notranjih prostorih. »V Sloveniji ne potrebujemo le sanacije prezračevanja v stavbah, ampak je prenovo stavb treba narediti sočasno z energijsko sanacijo stavb. Čaka nas tudi požarna in potresna sanacija stavb,« našem gradbeništvu poudarja Butala.
»Pred 15 leti smo Evropo spoznavali s tem, kako pregledovati klimatskih sistemov, zakaj ne bi bili vodilni tudi na področju zagotavljanja kakovosti zraka v notranjih prostorih,« se sprašuje Butala, ki meni, da bi morali najprej pri sanaciji imeti vhodne statistične podatke o prezračevalnih in klimatskih sistemov. Nato bi naredili nacionalno strategijo, kako to izvajati.
Z enim inšpektoratom za vse bi bilo lažje
Luzar meni, da je kakovost zraka v notranjih prostorih povezana s kakovostjo zunanjega zraka in »stremimo k zmanjševanju ogljičnega odtisa in onesnaževal«. Butala pa opozarja, da je notranji zrak veliko slabše kakovosti od zunanjega, predvsem zaradi slabega zračenja. Katera inštuticija naj bi zagotavaljala nove smernice, o katerih je bilo govora na okrogli mizi? Galonja meni, da bi morali imeti en sam inšpektorat, ki bi se ukvarjal s tem: »Pristojen je tisti resorni inšpektorat, ki je napisan v zakonu, ki predlaga sprejetje podzakonskega akta, in to pomeni, da je pri prezračevalnih sistemih prvi pristojen gradbeni inšpektor.« zaBOLJŠIZRAK.si Zunanji zrak boljši kot v prostorih Kako ambiciozni smo v Sloveniji na področju kakovosti zraka v javnih stavbah? Bomo udejanjili rešitve za boljši zrak v prostorih za uporabnike? To sta le dve v nizu vprašanj na katere smo iskali odgovore na spletnem dogodku »Je Slovenija dovolj ambiciozna, da postane vodilna na področju kakovosti zraka v javnih stavbah«, ki je potekal 1. junija v okviru kampanje zaBOLJŠIZRAK.si
Najbolj napredni so Nemci, Francozi in Nizozemci
Interes za kakovosten notranji zrak je velik. Kakovost notranjega zraka vpliva na dobro počutje, produktivnost in zdravje meni več kot 60 % anketirancev. Velika večina je šele v pandemiji postala bolj pozorna na kakovost notranjega zraka. Da bi prišlo do sprememb pa bo nujno ozaveščanje deležnikov, investitorjev, izvajalcev in uporabnikov, seveda v luči regulative. Nemčija, Francija, Nizozemska so že na tej poti. Po tej poti gredo tudi države skrajnega severa Evrope.
Pravilnik potreben prenove
Saša Galonja, vodja sektorja za graditev z Ministrstva za okolje in prostor pravi, da imamo pravilnik o klimatizaciji in prezračevanju stavb, ki je najstarejši zapis, ki je bil sprejel v zakonu o graditvi objektov leta 2002. Po 19 letih pa je slednji zrel za prenovo. »Prenovili bi ga že prej, če bi imeli stabilno pravno okolje in ljudi, ki bi se lahko ukvarjali s takšnimi vsebinami,« je dejal Galonja. Tako pa se je projekt prestavljal vse do pandemije. Ampak danes je prezračevanje spet na »meniju«. "Napisali bomo predpis, ki bo odgovarjal na vprašanje, kaj želimo doseči in katere parametre mora zagotavljati notranji zrak v naših stavbah, manj pa bo tehničnih »receptov«, kako to narediti, saj imamo stroko, ki to že obvlada,« je povedal Galonja in priznal, da imamo pri pregledu prezračevalnih sistemov vrzel pri izvedbi in nadzoru. Opomnil je, da se v vseh državah sprašujejo, kaj lahko naredijo, kako je treba spremeniti pravilnike, da bodo v stavbah boljši pogoji za prezračevanje. »Prezračevalni sistemi velikokrat ne delujejo, ker so pogosto preglasni zaradi hrupa in jih ljudje izklapljajo, zato raje trpijo slabši zrak kot hrup,« še pravi Saša Galonja. Dodaja, da se pri stavbi moramo lotiti vseh vidikov, tudi zraka, četudi to pomeni večji strošek.
Sedem milijonov smrti letno
Catriona Brady, direktorica strategije in razvoja iz World Green Building Council se strinja, da je kakovost zraka v stavbah izredno pomembna. Zato so zagnali projekt »Better Places for People« s spreminjanjem bivalnega okolja kot je gradnja, ki je okolju bolj prijazna, ozaveščanje o trajnosti in zdravih stavbah. »Kakovost zraka je družben in okoljski problem. 91% populacije živi v okoljih, kjer so vrednosti kakovostnega zraka visoko nad dovoljeno mejo izpustov. Onesnažen zrak je krivec za 7 milijonov smrti letno, kratkoživi onesnaževalci zraka pa so odgovorni za 45% podnebnih sprememb,« pravi Bradyeva, ki opozarja, da smo dejansko precej nevedni glede kakovosti zraka, ki ga dihamo. Slednje se ji zdi še posebej problematično, saj notranji (in zunanji zrak) vpliva na naše zdravje. V kampanji, ki so jo zasnovali zato stremijo k zmanjšanju emisij zunaj, naslavljanju onesnaževal v zaprtih prostorih, trajnostni gradnji in ozaveščanju o pomembnosti zraka. Podobno, kot sicer počne tudi kampanja »Za boljši zrak pri nas«.
Level(s), nov evropski okvir
Sabina Jordan, vodja Laboratorija za toplotno zaščito in akustiko z Zavoda za gradbeništvo (ZAG) pa pravi, da kakovost zraka na ZAG naslavljajo z ozaveščanjem o uporabi materialov in surovin, oblikovanju in načrtovanju stavb, kjer se razmišlja o razgradnji ob koncu življenjske dobe stavb oziroma t.i. trajnosti. »V središču je danes trajnostna hiša in Evropska komisija pripravlja okvir za enoten sistem vrednotnega stavb, ki ga imenuje Level(s). Pri nas je to osnova za nacionalni sistem trajnostnega vrednotenja stavb,« je povedala Jordanova. Vzporedno z razvojem samega sistema se razvija tudi podporno okolje in e-platforma, saj je treba zagotoviti zbirke podatkov, primerjalne vrednosti idr. »Cilja kazalnika je s tehničnim sredstvi v stavbah zagotoviti zrak, ki ne bi škodljivo vplival na uporabnikovo zdravje, kar pa lahko dosežemo z dosledno in kakovostno gradnjo (zagotoviti zadostno izmenjavo zraka z zunanjostjo, kakovosten stavbni ovoj, preprečiti širjenje škodljivih snovi v stavbo),« pojasnjuje Jordanova.
zaBOLJŠIZRAK.si Pripravlja se nov predpis Okoljski, družbeni in v zadnjem letu tudi epidemiološki izzivi spodbujajo vse več organizacij k razmišljanju o novih rešitvah poslovanja, ki v ospredje delovanja postavljajo trajnostni vidik. To spodbuja tudi strategija trajnostnega razvoja EU, ki z evropskim zelenim dogovorom (EU Green Deal) postavlja časovnico za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU. Da bi dosegli podnebno nevtralnost bo potrebno ukrepanje vseh panog gospodarstva. EU zagotavlja 100 milijard evrov sredstev pomoči vsem tistim, ki jih bo prehod na zeleno gospodarstvo najbolj prizadel.
Vabimo vas, da se pridružite brezplačnem spletnem dogodku, kjer bodo zanimivi govorniki predstavili trende na področju trajnostnega razvoja, trajnostno strategijo EU in izhodišča evropskega zelenega dogovora. Predstavili bodo zelene rešitve, ki bodo doprinesle k zeleni prihodnosti in olajšale vašo pot trajnostnega poslovanja. Strokovnjaki različnih področij trajnostnega poslovanja pri Bureau Veritas, priznani zunanji predavatelji ter predstavniki iz prakse, ki so v svoje poslovanje že uspešno implementirali trajnostno transformacijo, bodo prikazali praktične trajnostne rešitve in pot do njih.
3.6. 2021 Dogodek člana CER: Zelene rešitve za zeleno prihodnost Zato zadnje čase vse več slišimo ne le o prezračevanju, ampak tudi o naprednih tehnoloških rešitvah, ki lahko pomagajo izboljšati zrak v zaprtih prostorih in zmanjšati količino patogenov. Največ respiratornih bolezni in astmatičnih obolenj je namreč povezanih s slabo kakovostjo.
Predpisi potrebujejo prevetritev
dr. Uroš Stritih s Fakultete za strojništvo ljubljanske univerze pravi, da smo v Sloveniji na področju prezračevanja malce slabši od drugih držav. V vrtcu, kamor hodi njegova hči, so obnavljali, a prezračevalnega sistema niso zamenjali, ker je to po mnenju projektantov še vedno “predrago”. “Projektanti delajo tako, kot so jih naučili pred 40 leti, medtem ko je tehnologija napredovala. Kaj sedaj narediti?” se sprašuje Stritih in dodaja, da bi bilo dobro spremeniti kakšne predpise in pogledati, kaj na tem področju počno v tujini.
Slavko Gabrovšek iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je dejal, da je uporabnika treba soočiti s stanjem zraka in kakšne posledice ima slab zrak v notranjih prostorih. “Stavbe so se v zadnjih 10 do 15 letih izjemno spremenile,” pravi Gabrovšek, “zato je treba več narediti tudi na področju predpisov in ideja nekoč nadstandarda bi morala postati standard in najti pot v predpis”.
Jeseni manj bolnih otrok
Je kakovost notranjega zraka sploh profitabilna? Pri porabi električne energije je slednje jasno, saj pokažemo prihranke. Kako pa to naredimo v primeru investicij v sisteme za izboljšanje zraka v notranjih prostorih glede na to, da je znanost dognala, da ima okoli 30 odstotkov svetovnega prebivalstva vsaj eno od različnih vrst alergijskih reakcij, da vsako leto v svetu zaradi pljučnih bolezni in bolezni dihal umre 600.000 otrok, povečuje se število depresij itd.? “V Svetovni zdravstveni organizaciji govorijo, kako kakovost notranjega zraka vpliva na izobraževanje. Podatke so dobili v skandinavskih državah. Če je koncentracija CO2 višja od 1500 PPM za 23 do 26 odstotkov, upade učni uspeh. Tudi z delovno storilnostjo v pisarnah, bolnišnicah je podobno. Vemo, da se v primeru, če je temperatura v pisarni za 4 stopinje Celzija višja, delovna učinkovitost zmanjša za 20 odstotkov,” o profitabilnosti pripoveduje Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor podjetja Mik Celje. Kakovost zraka je najbolje meriti na metru višine, kjer delamo, še dodaja. Mik Celje je razvilo dvocevni prezračevalni sistem in “regulirano kakovost zraka v prostoru”. To je “prednost, v času koronavirusa. Virusi, ki so v enem prostoru, se odstranijo in ni mešanja zraka po prostorih. Senzorji, ki omogočajo avtomatično prezračevanje, komunicirajo preko sistema Alexe in posledično lahko naša naprava poveča količino prezračevanja,” pojasnjuje Pliberšek.
Meritve so opravljali tudi v vrtcih in ugotovili, da so oktobra v dveh učilnicah osnovne šole s takimi sistemi imeli od 50 do 60 odstotkov manj obolenj, saj je bilo v zraku manj aerosolov in posledično manj obolenj. “Zadnjih 10 let smo ustvarjali bolne hiše,” pravi prvi mož Mik Celje. Posledično ima več otrok alergij in astmo. “Zavzemam se, da bi imele vse javne stavbe merilnike kakovosti zraka,” je še dejal.
Šole bodo lahko najemale prezračevalne sisteme
Kje se v tej zgodbi stavb in načrtovanja vidi A1 Slovenija? Lovro Peterlin, managing direktor A1 Slovenija odvrne: “Partnerstva telekomunikacijskih podjetij s podjetji, ki se ukvarjajo s kakovostjo zraka, so naravna, saj potrebujemo zanesljive meritve kakovosti zraka. Z novimi, varčnimi tehnologijami, omogočamo delovanje naprav, senzorike, platform na enostaven in poceni način, kar omogoča nadaljnji razvoj na tem področju. Sodelujemo na področju pametnih hiš z namenom povečati kakovost življenja.”
“Bolne stavbe so se pojavile z mehanskimi sistemi prezračevanja, čeprav so takrat začeli meriti stvari, ki jih prej niso,” pojasnjuje Stritih. “Če naredimo sanacijo, kot je menjava oken, in če ne prezračujemo, pride do kondenzacije na površini, kar povzroča plesen,” pravi. Zato so prezračevalni sistemi vse pomembnejši. Samo spomnite se, kako smrdi v stavbi ali kakšnem stanovanju, ki ga dlje časa niste obiskali – recimo vikend hišo ali stanovanje, saj je v njej ujet zrak. “Danes lahko z lokalnimi sistemi, ki delujejo centralno, kar pomeni, da merimo zrak in v oblak pošiljamo podatke in potem sistem ukrepa. Ker si recimo javne ustanove, kot so šole, ne morejo privoščiti takih sistemov, saj jim primanjkuje denarja, jim bomo omogočili najem teh naprav šolam,” je povedal Pliberšek.
zaBOLJŠIZRAK.si - Ustvarjali smo bolne hiše V pandemiji koronavirusa je postalo jasno, da bomo morali več pozornosti namenjati tudi zraku. Študije namreč kažejo, da se z dobrim prezračevalnim sistemom virusi ne širijo. V svetu se zato za preprečevanje širjenja virusnih okužb v zaprtih prostorih vse pogosteje uporabljajo tudi čistilci zraka in druge novejše tehnološke rešitve, ki so v Sloveniji za zdaj precejšnja novost.
Pa vendar imamo od lani zakon o učinkoviti rabi energije, ki se dotika tudi klimatskih naprav moči nad 70 kilovatov, je na drugem strokovnem posvetu v okviru nacionalne kampanje “zaBOLJŠIZRA.si”, povedal Gregor Rome iz Ministrstva za infrastrukturo. “Minuli mesec smo sprejeli tudi dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, cilj katere je vsako leto prenoviti 3 odstotke stavbnega fonda,” je poudaril Rome. “Do leta 2050 je cilj prenoviti 74 odstotkov enostanovanjskih stavb in 91 % več stanovanjskih stavb,” je dodal Rome. Zato do takrat načrtujejo več finančnih inštrumentov, ki bodo podpirali intenzivno energetsko prenovo. V okviru dodatnega financiranja javnih stavb se načrtuje še dodatnih v 10 milijonov iz EU sklada za okrevanje in odpornost, ki bodo namenjeni klimatizaciji oziroma prezračevanju.
Inovacije, raziskave in rešitve za svež zrak
Katere so hitre rešitve za doseganje izboljšanja kakovosti zraka, katere so bolj kompleksne in sistemske ter kaj za te rešitve vse potrebujemo?
Nujno je ozaveščanje o pomembnosti čistega zraka in ustrezna regulativa, ki bi zagotovila pravilno upravljanje s tehnologijami, ki že omogočajo kakovosten zrak v notranjih prostorih. Dr. Uroš Stritih s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je uvodoma razložil različne načine prezračevanja v (javnih) stavbah. Ob tem je izpostavil tudi znanstvena dognanja o pomenu prezračevanja z namenom zmanjšanja možnosti okužbe s koronavirusom. “Z vključenim prezračevalnim sistemom se zmanjša koncentracija teh virusov, zato je možnost okužbe manjša,” poudarja Stritih. Svetujejo, da se prezračevalni sistemi vklopijo dve uri pred zasedenostjo prostora in dve uri po končanem delu, lahko pa je prezračevanje vključeno ves čas z minimalno močjo. “Najbolj pomembna je recirkulacija zraka,” je še dodal.
Lara Anne Blasberg, strokovnjakinja za trajnostne inovativne poslovne modele pri VELUX Group ob fotografijah stavb po Evropi dokazuje, da je mogoče tudi stare in nezaželene socialne bivalne površine spremeniti v prelepo, zdravo bivalno okolje. V ta namen so razvili koncept “RenovActive”. Gre za neke vrste pametne hiše, bi lahko rekli, kjer se ob odpiranju okna pozimi med zračenjem avtomatsko izklopi gretje. “Te inovacije, t. i. proptech (property technology), prihajajo iz zagonskega okolja; vrednost tega segmenta strmo raste,” razlaga Blasbergova. Med inovacijami jo je navdušil “air bird” (neke vrste zračni ptiček), ki so ga zasnovala tri podjetja, med njimi tudi VELUX, Kaj počne? “Če je raven CO2 previsoka, zažvižga. To smo testirali tudi v šolah; otroci se dobro odzivajo na to,” je povedala.
Kakšna je kakovost zraka v šolah?
Kaj je tisto, kar dihamo? To zanima tudi podjetje Mik Celje, ki izvaja meritve kakovosti zraka v osnovnih šolah. “Vemo, da kakovost notranjega zraka izboljša bivanje, zato je treba vedeti, kaj dihamo,” pravi Jasmina Brčina iz Mik Celje. “V učilnicah več dejavnikov vpliva na kakovost zraka v prostoru: cvetni prah, radon, ki prihaja iz tal (a ne povsod), prekomerna vlažnost zraka, kemikalije, moderno pohištvo, izpušni plini s ceste …” našteva. Raziskave so se v podjetju lotili tako, da so se povezali s podjetjem, ki izdeluje senzorje, ki merijo kakovost zraka. “Senzor sicer ne deluje podobno kot čivkajoči ptiček, začne pa svetiti,” se je navezala na poprej omenjeno inovacijo. “Senzor sveti z barvo, ki ustreza kakovosti zraka v prostoru.” Meritve, ki trajajo še danes, so začeli izvajati oktobra lani, ko otrok ni bilo v šoli, saj so se šolali od doma. Ko so se vrnili v šolo, je začel naraščati nivo CO2, ki bi bil še višji, če ne bi imeli nameščenih naprav, pojasnjuje Brčina. “Prezračevanje ima trojno funkcijo: zagotavlja svež zrak in odstranjuje nakopičena onesnaževala ter znižuje temperaturo zraka,” pravi in dodaja, da naravno prezračevanje ni vedno dovolj učinkovito, saj ni enakomerno porazdeljeno.
Slab zrak povzroča padec koncentracije
“Raziskave kažejo, da nekakovosten zrak v zaprtih prostorih negativno vpliva na zdravje otrok, šolski uspeh – znižuje raven koncentracije – in kognitivno učinkovitost. To še posebej velja za otroke astmatike,” je dodala Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. Zato se je tudi A1 v okviru projekta pametne skupnosti odločilo narediti korak k povečanju kakovosti življenja. Tako je priporočljivo namestiti naprave za merjenje vrednosti kakovosti zraka, kot je AirQ, ki “neprekinjeno spremlja ključne parametre kakovosti zraka, kot so temperatura, vlaga in ogljikov dioksid.” “V času pandemije smo se na več primerih izobraževalnih institucij na Hrvaškem v sodelovanju s Smart Sense lahko prepričali, kako koristno je to,” pojasnjuje Srdičeva. Pokazalo se je, da je bila koncentracija CO2 v takšni količini, da je dejansko vplivala na manjšo koncentracijo. Pri razvojni agenciji mesta Dubrovnik (DURA) so se zato odločili spremljati kakovost zraka v izobraževalnih ustanovah, kar je prvi korak k boljšemu in spodbudnejšemu učnemu okolju. Namestili so 120 naprav v tri osnovne šole in tri vrtce. V vse šole naj bi namestili tovrstne senzorje. tudi v Zagrebu. Denar naj bi zagotovili iz evropskih skladov.
Ničenergijska dama v Škofji Loki
Domen Ivanšek iz Knauf Insulation Slovenija je poudaril pomen virov onesnaževal, ki jih s prezračevanjem vnesemo v prostore, in tudi materialov, ki jih imamo v stavbi, ki lahko ob nepravilni vgraditvi povzročajo onesnaževanje –plesni in podobno. Kako torej pravilno načrtovati in zgraditi neko stavbo, je demonstriral na primeru ničenergijskega demonstracijsko-izobraževalnega centra KIEXC, zgrajenega po najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje, ki se prezračuje naravno in z rekuperacijo in ki ima tudi kakovostno notranjo opremo. Ali bi se lahko razvila škodljiva plesen, je npr. mogoče izračunati že pri projekciji. Prav tako je pomembno izbirati neoporečne gradbene materiale, svetuje Ivanšek.
zaBOLJŠIZRAK.si - Prezračevalni sistemi v pandemiji postajajo vse pomembnejši Produkti, ki se danes uporabljajo, so veliko bolj trajnostni, kot so bili nekoč.
Podnebne spremembe so svetovni izziv, ki vpliva ne le na družbo in okolje, ampak na celotno gospodarstvo. Stara celina si je v boju proti podnebnim spremembam zadala ambiciozen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030, sočasno pa bo z različnimi ukrepi spodbujala tudi trajnostno gospodarsko rast. Cilji bodo dosegljivi le, če bo na tem vlaku tudi gospodarstvo. Kaj podjetja v Sloveniji že delajo v smeri trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva? S kakšnimi izzivi se soočajo? O iskanju konkretnih rešitev, premagovanju ovir in navezovanju novih stikov, ki bodo oblikovali nov gospodarski ekosistem, smo na okrogli mizi, ki je potekala po spletnem strokovnem srečanju »Gospodarstvo v pripravah za
55% znižanje emisij do leta 2030« spregovorili z lastnikom podjetja Donar Matejem Fegušem, izvršnim direktorjem Juba Željkom Kovačevičem in podpredsednikom uprave Atlantic Grupe Enzom Smrekarjem.
Ključna je transparentnost
Enzo Smrekar, podpredsednik uprave Atlantic Grupe, pravi, da vidijo zeleno transformacijo kot proces iskanja inovativnih rešitev, ki srednjeročno vplivajo na poslovanje in skrb za okolje, družbo in zaposlene. Agroživilska industrija je ena večjih, ki ima vpliv na okolje, nenazadnje lahko sedaj tudi na Netflixu gledamo dokumentarno serijo o pretiranem izlovu rib, zato potrošniki postavljajo jasne zahteve, da želijo spremembe. Tudi trgovci postavljajo vstopne prepreke določenim izdelkom, ki imajo nespoštljiv odnos do okolja. »Potrošniki želijo vedeti, ali je izdelek trajnosten in kako je narejen,« pravi Smrekar. »V luči tega bomo ta teden javnosti predstavili trajnostno poročilo,« je dejal in poudaril, da večina okolju neprijaznih praks nastaja, »preden pridejo surovine v našo proizvodnjo, zato je pomembno, kako izbiramo svoje dobavitelje«. Vendar vpliv na okolje ni seznam nekaj področij. »Mi lahko rečemo, da bomo imeli več izdelkov organskega izvora, a pri tem pozabljamo, da gre v tem primeru za velikega porabnika vode, ki na nekaterih področjih že ogroža podtalnico. Tako se moramo odločati, kateri aktivnosti bomo dali prednost. Pri tem je ključno, da smo transparentni. Četudi ne dosežemo vseh zastavljenih ciljev in pojasnimo razloge, zakaj ne, bodo potrošniki to razumeli,« glede transparentnosti bodri druge gospodarstvenike.
Za 760.000 ton CO2 manj
Kemična dejavnost je tesno povezana z gradbeništvom in je eden izmed sektorjev, kjer bodo potrebne spremembe k bolj trajnostni in zeleni gradnji, kar določa tudi okvir »Fit za 55«. Željko Kovačevič, izvršni direktor Juba, pravi, da v Jubu stremijo k okolju prijaznim materialom in »tudi produkti so danes bolj trajnostno naravnani, kot so bili nekoč«. Dodaja, da se zavedanje o produktih povečuje in potrošnikom je samoumevno, da so izdelki določene kakovosti. Meni tudi, da se premalo poudarja, kaj lahko potrošnik z določenimi ukrepi pridobi. »Naša naloga je ozaveščanje potrošnikov v tej smeri,« razmišlja Kovačevič, ki doda, da letno vgradijo 7 milijonov kvadratnih metrov fasadnih sistemov, s čimer zmanjšajo emisije CO2 za 760.000 ton. »Pot EU, ki nam jo tlakuje z zavezami, je prava in mi se temu prilagajamo,« je dejal.
Donar na prvo mesto postavlja okolje
Krožno gospodarstvo je ena izmed možnosti prihodnjega razvoja. Zelena delovna mesta pa so naša prihodnost. V podjetju Donar ljudi z najvišjo izobrazbo vključujejo v najzahtevnejše trajnostne modele, pravi lastnik podjetja Donar, Matej Feguš. »Les že v osnovi pripomore k shranjevanju CO2. V svoje produkte vključujemo tudi dizajn kot strateško industrijo. Obstoj krožnega gospodarstva je možen, zato ne izbiramo med okoljem in ceno. Tudi industrijski odpad uporabljamo kot surovino v našem proizvodnem procesu,« našteva, kaj vse počno. »Mi smo na prvo mesto postavili okolje in se zato vedno najprej vprašamo, kakšen učinek ima naš izdelek na okolje. Pri poslovanju s tujino, predvsem severom Evrope, moramo za vsak kos nad 50 g teže dobavitelju pokazati, kako je proizveden in da je okolju prijazen. Le tako lahko dobimo posel tudi v tujini,« Feguš postreže z jasnim primerom.
Pri trajnosti pa so v podjetju z 20 zaposlenimi šli še dlje – uvedli so tudi 6-urni delovnik, »kar je tudi en vidik trajnostnega razvoja, saj naše delovne sile, ki je visoko izobražena, ne moremo plačati toliko kot konkurenca v tujini«.
Krožno gospodarstvo je prava pot
Kaj je prava pot? Kam bi morali vlagati v napore pri nas? Feguš meni, da je prehod na krožno gospodarstvo verjetno edina možnost, da dosežemo zadane globalne podnebne cilje. »Slovenija v globalnem pomenu ne ustvarja take količine emisij, da bi bila ključna za zmanjšanje ogrevanja planeta za 2 stopinji Celzija, bi pa lahko izvažali znanje krožnega gospodarstva. Pri tem pa potrebujemo tudi pomoč politike, ne le okolja, da bomo razumeli, zakaj je treba razvijati ta znanja in vlagati v krožno gospodarstvo. Le tako bomo postali »trendsetterji« in ustvarjali zelena delovna mesta,« je prepričan.
Zahteve potrošnikov so jasne
Nenazadnje zeleno in trajnostno zahtevajo tudi potrošniki. Na deklarativni ravni so gonilo teh sprememb milenijci, pravi Smrekar. »Prihaja zakonodaja, ki bo kaznovala netrajnostni razvoj. Bo pa to za podjetja, ki bodo trajnost vgradila v svoje poslovanje, tudi nagrajevalno, saj potrošniki cenijo tovrstne napore,« dodaja Smrekar. »Tudi v razpisih vidimo, da je trajnost pomembna,« se strinja Feguš in doda, da v Jubu sledijo zakonodaji in premlevajo bodoče scenarije. Donar, ki ima dobre izkušnje s sodelovanjem s Skandinavijo, kjer so trajnostni standardi skorajda normativi, pravi, da imamo pri nas dobro regulatorno politiko glede zelene gradnje, je pa slabša implementacija, šepa tudi nadzor. »Ključni so kadri in vztrajanje pri merilih, ki smo jih postavili že pred leti in temu sledili. Slovensko gospodarstvo, lesna industrija, je težko konkurenčno večjim zahodnim podjetjem, pričakujem pa spoštovanje pravil o tem, kateri materiali se vgrajujejo,« je povedal in dodal, da brez povezovanja ne bo šlo.
Potrošniki pričakujejo trajnostne izdelke Čaka nas zahteven paket zmanjšanja emisij za 55 % do leta 2030.
Evropska unija si je za to desetletje zadala ambiciozen cilj – zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.
Slovenija bo prva država, ki bo predsedovala EU po sprejetju novega zakonodajnega okvira »Pripravljeni na 55« (Fit for 55). Evropska komisija bo omenjeni novi podnebni paket predstavila junija in pričakovati je vrsto ukrepov na različnih področjih, od energetike do prometa, upravljanja z zemljišči, obdavčitve ogljika.
Vizjak: Slovenija podnebno nevtralna do 2050
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na spletnem strokovnem posvetu Gospodarstvo v pripravah na 55% zmanjšanje emisij do 2030 uvodoma povedal, da bo prihodnji teden na vladi obravnavna Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050. »V mesecu ali dveh bi jo lahko obravnaval državni zbor,« je dejal.
Kot so napovedali že v EU, bo tudi slovenski nabor podnebnih ukrepov moral upoštevati tako okoljski kot socialni in razvojni vidik. »Slovenija si je s podnebno strategijo zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Izpuste toplogrednih plinov bo do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005,« je pojasnil minister. Dodal je, da bomo cilj dosegli tudi z izboljšanjem ponorov in pospeševanjem izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe.
»Strategija temelji na nekaterih že sprejetih odločitvah, vendar bosta denimo nacionalni energetski in podnebni načrt v naslednjem letu podvržena spremembi,« je o prednostih in izzivih slovenskega gospodarstva pri prehodu v nizkoogljično družbo povedal Vizjak. Prehod bomo večinoma financirali s pomočjo evropskega denarja, imamo pa na voljo tudi nekatere lastne vire, denimo Sklad za podnebne spremembe, iz katerega bi bilo lahko letno na voljo 100 milijonov evrov.
Po Vizjakovih besedah je v strategiji predvideno tudi, da bi vzpostavili neko novo službo, ki bi bila v kabinetu predsednika vlade, kar naj bi izboljšalo komunikacijo. Glede predsedovanja Slovenije EU v drugi polovici tega leta pa je dejal, da si bomo prizadevali za izvajanje agende Zelenega dogovora. Vizjak je med drugim prepričan tudi, da lahko v devetih letih dosežemo zastavljene cilje, a bomo pri tem morali vsi spremeniti miselnost. »V Sloveniji, ki ima relativno malo emisij, je to mogoče dokaj hitro doseči, cilj pa so usklajeni ukrepi, ki upoštevajo tako socialni kot okoljski vidik,« je še dejal Vizjak in dodal, da je največ izzivov pri prometu.
Usklajenost s Pariškim sporazumom
Martin Porter, izvršni predsednik Inštituta za trajnostno voditeljstvo Cambridge v Bruslju, poudarja, da zaveza EU »Fit for 55« zadeva vse sektorje. »Naša vloga je zagotoviti, da so cilji usklajeni s Pariškim sporazumom, kar je pomembno ne le z okoljskega, ampak tudi z družbenega vidika in je dobro tudi za gospodarstvo,« je prepričan. Dodaja, da je iniciativa EU pomembna zavoljo dolgoročnih pozitivnih učinkov. »Študije različnih sektorjev kažejo, da imajo podjetja veliko koristi od sodelovanja v teh spremembah. Podjetja, ki se lotijo sprememb, so bolj uspešna in bodo tudi v prihodnje vodilna na tem področju ter tudi bolj konkurenčna,« pravi Porter.
Nemško gospodarstvo ne nasprotuje zmanjševanju izpustov
Nemčija, ki je v drugi polovici lanskega leta predsedovala EU, je bila aktivna na področju povečevanja gospodarskih ambicij podjetij za zmanjšanje izpustov CO2 za 55 %. Kaj danes potrebuje gospodarstvo od politike in nacionalnih vlad, da bi začelo znatno zmanjševati izpuste? »Nemško gospodarstvo ne nasprotuje zmanjševanju izpustov, vendar želi še vedno ostati konkurenčno,« pravi Daniel Vallentin iz Stieftung 2°. Do podnebne nevtralnosti bodo do leta 2050 prišli v 12 korakih, med katerimi so tudi obnovljivi viri energije, konkurenčna cena električne energije, tehnologije, ki slonijo na vodiku, krožno gospodarstvo. Več bo vlaganja tudi v raziskave in razvoj za učinkovite tehnologije. Sočasno bo treba pospešiti tudi prodajo okolju bolj prijaznih proizvodov in tehnologij.
»V Nemčiji, ki ukinja jedrsko in premogovno energijo, je industrija ugotovila, da so obnovljivi viri energije (OVE) hrbtenica prehoda v brezogljično družbo sočasno z vodikovimi tehnologijami in da mora vlada pospešiti tovrstni razvoj,« pravi Vallentin. »Zaenkrat ni poslovnega modela za nizkoogljične tehnologije, ki so bistveno dražje in zato se intenzivno pogovarjamo s podjetji o »carbon contracts«, v skladu s katerimi bi dodatne stroške investicije krila država, denar pa bi šel le za projekte, ki bodo resnično zmanjšali izpuste,« pove Vallentin o pogajanjih, ki trajajo že dve leti.
Kako bi zagotovili tržno podporo ogljično nevtralnim proizvodom? »Pogovarjamo se o različnih inštrumentih, kot so spodbude, dajatev na končne izdelke ali pa celo kvote za nizkoogljične materiale, kar podpirajo tudi podjetja,« pojasnjuje.
Nove obdavčitve ogljika
Juoni Keronen iz finske koalicije Climate Leadership, v katero je vključenih kar 86 organizacij in podpredsednik katere je nekdanji podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pravi, da je njihov cilj prehod v nizkoogljično družbo. »Ukvarjamo se z vsemi panogami, ki se jim obetajo spremembe – od kmetijstva in gozdarstva do energetike, gradbeništva, prometa. Vsi ti sektorji se bodo spremenili,« pravi Keronen. Največje spremembe bodo v industriji vodika, ki bo morala zgraditi nove industrijske obrate, ki bodo zagotavljali poceni vodik.
»Finci bodo morali v naslednjih desetih letih vložiti 3500 milijard oziroma 350 milijard na leto med 2021 in 2030, če bodo želeli na ta »zeleni vlak«, da bi zmanjšali izpuste za 55 %«, je dejal in ob tem omenil, da bo denar moral priti tudi iz zasebnega sektorja. »Podpisali smo tudi poziv za bolj učinkovito obdavčitev ogljika, ki jo podpira tudi finsko gospodarstvo,« je dodal.
Po letu 2035 naj bi bile emisije Finske na ravni predindustrijske dobe, so izračunali, Kernonen pa ob tem dodaja, da se pot tam ne bo končala, ampak »bomo šli še dlje, v negativne emisije«.
Evropska logika palice in korenčka
Klemen Grošelj, poslanec Evropskega parlamenta iz politične skupine Renew Europe, ki se je zavzemala za 60% zmanjšanje CO2 do 2030 (kompromis je bil sklenjen pri 55 %), pravi, da pri tem ne gre le za tehnološko-razvojni preboj, ampak je to veliko širše. Franc Bogovič ob tem dodaja, da paket ni novost, ampak nastaja že nekaj časa: »Okoljski cilji postajajo vse bolj ambiciozni, kar pa zahteva številne spremembe na zakonodajnem področju in v gospodarstvu, da dosežemo cilje Pariškega sporazuma.« Na vprašanje, kakšne so evropske spodbude za spremembo gospodarstva, pa Bogovič dodaja, da se je v finančni perspektivi 2007–2013 osredotočalo na infrastrukturo, nova perspektiva od 2020–2017 pa je dobila še komponento odporne družbe. »Na te usmeritve se vsi veliko pripravljajo, saj bo EU v naslednjih desetletjih spodbujala zeleno preobrazbo s 1200 milijardami evrov,« pojasnjuje Bogovič in dodaja, da je v okviru Next Generation EU na voljo 730 milijard evrov, največ pa bo šlo za zelene in digitalne projekte. »Kljub temu, da bo EU »podarila« nekaj denarja, bomo morali tudi sami investirati,« pravi Bogovič.
Na udaru jeklarji, energetika in kmetijstvo
»V luči sprememb bodo pod pritiskom določene industrije, kot so kmetijstvo, jeklarstvo, energetika in druge,« je še dodal Bogovič. Grošelj meni, da bosta na udaru predvsem »energetski sektor – kaj s TEŠ 6, ali bomo gradili JEK, vlagali v vodikove tehnologije, kakšen je vetrni in sončni potencial in hidroelektrarne – in energetsko intenzivne industrije, pri čemer bo na udaru jeklarska industrija«. Grošelj si želi, da država določi načrt, za kaj bomo porabili evropski denar, kjer pa je zanimanje zasebnega kapitala, bi tega lahko vključili. »Logistika se bo morala spremeniti. Težavo imamo z dnevnimi migracijami delavcev. Rešitve v tujini so znane, železniški promet ima velik potencial, a danes ni organiziran najbolje,« še opomni Grošelj. Ob panogi, ki jo bodo strategije prevetrile, pa je Bogovič omenil še kmetijstvo, ki stremi k manjši uporabi pesticidov.
Slovenija lahko v devetih letih doseže zastavljene podnebne cilje Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je uvodoma izpostavil pomembnost skrbi za dober zrak. Kot je poudaril, ima velik vpliv na kakovost zdravja prezračevanje prostorov, a to samo po sebi ni dovolj. Izvedeno mora biti kakovostno in na pravi način, je dejal.
Dr. Andreja Kukec, predavateljica na Medicinski fakulteti in prav tako sodelavka NIJZ, je predstavila aktualno raziskavo vpliva zraka na primeru izbranih slovenskih osnovnih šol. Največ šol, ki so jih obravnavali, je bilo v v ruralnem okolju, največ med njimi pa jih je bilo zgrajenih po letu 1945. V primerjavi z otroki v šolah v ruralnih okoljih imajo otroci v mestnih okoljih 2,7-krat večje obete za simptome bolezni dihal. Med priložnostmi za izboljšavo v teh konkretnih šolah so, denimo, na NIJZ evidentirali prenove stavb ali implementacijo mehanskega prezračevanja, kot nevarnost pa bližino toplarne.
Atze Boerstra, univerzitetni profesor na Nizozemskem in podpredsednik institucije REHVA (neodvisne federacije evropskih ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih zvez), je med drugim postregel s podatkom, da ogljikov monoksid v Evropi ubije približno toliko ljudi kot zloraba alkohola. Kot primer neustrezne ventilacije, ki ima lahko zelo negativne učinke, je navedel manj kot enourno vožnjo z avtobusom, v katerem en sam okuženi okuži 18 drugih, tudi tiste, oddaljene deset metrov. Boerstra je znova opozoril na vlogo aerosolov pri okužbah.
Dekanja fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar in dr. Vanja Skalicky Klemenčič raziskujeta vpliv arhitekture domov za starejše na širjenje covida-19. Raziskava je sicer še v teku. »Če smo v Sloveniji med pandemijo lahko zaprli šole in fakultete in če so podjetja uveljavila delo od doma, pa oskrbovanci domov za starejše niso mogli zapustiti. Niso mogli nikamor,« je opozorila.
V Sloveniji v zadnjih 15 letih niso zgradili nobenega novega doma, glede arhitekture obstoječih pa bosta skušali raziskovalki ugotovili, kako bi bilo mogoče življenje v njih v času epidemij – tudi, denimo, gripe – ustvariti kakovostnejše?
V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza, na kateri so udeleženci spregovorili o kakovosti zraka v notranjih prostorih javnih stavb. Profesor interne medicine in zdravstveni analitik dr. Dušan Keber je pri tem ocenil, da nam epidemija covida-19 predstavlja neverjetno priložnost, da se opozori na pomembnost čistega zraka v notranjih prostorih. Obenem je opozoril, da se zadnje čase gradi energetsko učinkovite zgradbe, ki pa so zelo neprodušne.
Keber je posebej izpostavil problematiko čistega zraka v slovenskih šolah, saj kakovost zraka vpliva na mentalne sposobnosti ljudi. "Če je merilo čistega zraka okoli 400 delcev na milijon, je v današnjih učilnicah okoli 3000 do 4000 delcev na milijon," je opozoril.
Predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan je glede tega dejal, da smo nedavno šole super hitro energetsko sanirali, tako da imajo zdaj zelo zatesnjena okna in vrata, kar pa seveda vpliva na kroženje zraka. "Tam, kjer so bile stavbe energetsko sanirane, je zdaj katastrofa," je dejal. Po njegovem mnenju bi bilo treba nujno čim prej pristopiti k vzpostavitvi kakovostnih prezračevanj s kakovostno rekuperacijo.
Da je energetska učinkovitost povzročila povečano zatesnjenost pri prezračevanju, se je strinjal tudi predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev in član upravnega odbora Inženirske zbornice Slovenije (IZS) Mitja Lenassi. Nerazumljivo se mu zdi, da ni sestavni del obnov javnih zgradb tudi kakovosten prezračevalni sistem. Pri tem je opozoril, da bi bil za reševanje teh težav potreben strokoven pristop, lotiti pa bi se bilo treba tudi posodabljanja zastarelih predpisov.
Tako kot pri šolah, so težave s prezračevanjem tudi pri domovih za starejše, je dejala vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za starejše in deinstutionalizacijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrejka Znoj. Med koronakrizo so to problematiko reševali tako, da so direktorjem domov posredovali navodila zdravstvene stroke, kako zagotavljati učinkovito prezračevanje.
Vsi sogovorci pa so si bili enotni, da je prava pot za reševanje te problematike kakovosten nadzor kakovosti zraka ter ozaveščanje tako splošne javnosti kot tudi politike o tej problematiki.
Posnetek celotnega dogodka
Povzeto po STA in Delo.si. zaBOLJŠIZRAK.si - Kakovosten zrak v notranjih prostorih rešuje življenja .jpg)
zaBOLJŠIZRAK.si je nacionalna kampanja, katere namen je ozavestiti javnost in odgovorne deležnike o pomembnosti zagotavljanja ustrezne kakovosti notranjega zraka in o njegovih multiplikativnih učinkih na zdravje, dobro počutje in delovno učinkovitost. Notranje okolje naših domov, šol in delovnih mest je danes bolj pomembno kot kadar koli prej, saj smo generacija, ki večino svojega časa preživi v zaprtih prostorih. Na kakovost notranjega zraka smo v času pandemije in omejevanja druženja v skupnih prostorih postali še bolj pozorni.
Skupaj s strokovnimi partnerji (CER – nosilec kampanje, NIJZ, ZAPS, ZAG, ZRMK, ZPN) in podporniki (A1, Mik Celje, Knauf Insulation, Velux, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije) želimo izboljšati razumevanje te problematike o kakovosti notranjega zraka. Spodbuditi želimo povezovanje in ukrepanje različnih deležnikov, da bi v zagotovili zdravo bivalno in delovno okolje primarno v javnih stavbah, kot so šole, vrtci, domovi za ostarele, bolnišnice in vzporedno pa tudi v vseh ostalih javnih in zasebnih stavbah.
Za izboljšanje kakovosti notranjega zraka so potrebni celoviti ukrepi, ki zahtevajo sodelovanje različnih strok in sektorjev. Zdravo bivalno okolje v notranjih prostorih je izredno pomembna tema, h kateri je treba pristopiti strokovno in multidisciplinarno že v sami fazi načrtovanja stavb. Vsekakor pa je tako pri novogradnjah kot pri prenovah zelo pomemben izbor gradbenih in pohištvenih materialov, ki lahko s sproščanjem kemikalij močno vplivajo na zdravje in počutje uporabnikov.
Cilji kampanje:
- jasno pokazati, kako lahko kakovosten zrak v notranjih prostorih rešuje življenja vseh ljudi, zlasti pa ranljivih skupin, v tej in vseh podobnih pandemijah,
- predstaviti, kako kakovost zraka vpliva na kognitivno razmišljanje, produktivnost in odsotnost z dela,
- spodbuditi reševanje sindroma bolnih stavb,
- spodbuditi kakovostno trajnostno gradnjo in prenovo, ki uporabnike varujeta pred zunanjimi in notranjimi onesnaževali,
- predstaviti pomen trajnostnih, nestrupenih gradbenih materialov in elementov,
- pokazati vzorno in vzorčno vlogo trajnostne gradnje in celovite prenove javnih stavb,
- preprečiti multiplikacijske učinke onesnaževal v notranjih prostorih,
- predstaviti dobre prakse in tehnološke rešitve,
- spodbuditi različne deležnike, vključno z uporabniki, podjetji in odločevalci, k ukrepanju.
Kampanja je podrobno predstavljena na novi spletni strani. Več o kampanji >>
Nacionalna kampanja zaBOLJŠIZRAK.si Vabilo na strokovni posvet kompetenčnega centra Energija - prehod v brezogljično družbo Za preoblikovanje poslovnih modelov, ki bodo usmerjeni v podnebno nevtralno prihodnost so potrebna nova znanja in kompetence, ki odgovarjajo na trajnostne izzive. Izmenjava znanj je eden temeljnih stebrov delovanja CER, zato želimo članom CER omogočiti čim bolj kakovostne in aktualne izobraževalne programe.
S pomočjo štipendije bomo omogočili dvema mladima, perspektivnima posameznikoma izjemno izobraževanje Sustainable Business Transformation Manager.
Kdo lahko kandidira za štipendijo:
- predstavnik podjetja, ki je član CER,
- starost do vključno 35 let,
- posameznik, ki uspešno izpolni razpisni vprašalnik.
Komisija CER bo med prispelimi kandidaturami izbrala 2 posameznika, ki bosta prejel 100 odstotno kritje šolnine izobraževanja. Izbor bo temeljil po prostem preudarku, na podlagi izpolnjenega vprašalnika.
Rok za prijavo na razpis: 16. 2. 2021
Prijava na razpis
Več o vsebini izobraževanjaŠTIPENDIJA ZA IZOBRAŽEVANJE SUSTAINABLE BUSINESS TRANSFORMATION MANAGER Pred podnebnimi spremembami si ne moremo več zatiskati oči. Ambiciozni cilj EU je zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za najmanj 55 % do leta 2030. Na tem vlaku bodo igrali pomembno vlogo tudi podjetja in različni gospodarski sektorji. Kako ambiciozna so pri tem slovenska podjetja in kako uresničujejo to vizijo? Kako spreminjajo svoje poslovne modele v podnebno nevtralne? Kako razumejo zeleno voditeljstvo? Na ta vprašanja je na video konferenci, ki jo je organiziral CER, med drugimi odgovarjal tudi Vojko Golmajer, direktor podjetja Velux Slovenija, ki je eno izmed pionirjev na področju trajnostnega razvoja. Med drugim je dejal, da želi Velux do leta 2030 postati trajno ogljično nevtralno podjetje, saj pot do tja tlakuje s trajnostno strategijo že več kot desetletje.
Kako ambiciozni ste v Veluxu glede zmanjševanja ogljičnega odtisa? Kaj konkretno počnete?
»Trajnostna strategija za Velux ni nekaj novega, saj smo imeli strategijo pripravljeno oziroma napisano že leta 2010, zajemala pa je cilje do leta 2020. Te cilje smo tudi dosegli. Emisije CO2 so bile v letu 2019 za kar 47 % nižje kot v primerjalnem letu 2007; 28 % porabljene energije je bilo iz obnovljivih virov energije (OVE). Smo globalno proizvodno podjetje, ki za proizvodnjo izdelkov porablja veliko energije, a se razmere na globalnih trgih spreminjajo, z njimi pa tudi naše podjetje, ki je v lasti Dancev. V luči teh sprememb moramo sprejeti širše okvirje trajnostnega delovanja. S strategijo za naslednje desetletje želi podjetje Velux postati trajno ogljično nevtralno podjetje (lifetime carbon neutral). S tem smo postali prvo podjetje v gradbenem sektorju, ki je prevzelo odgovornost za pretekle in prihodnje emisije CO2. Ta načrt vključuje tudi partnersko sodelovanje, med drugim tudi s Svetovnim skladom za naravo (WWF) za zajetje preteklih in prihodnjih izpustov toplogrednih plinov.
Za razliko od podnebne strategije za prihodnjih 10 let je bila pretekla trajnostna strategija osredotočena predvsem na naše lastne emisije. Z novo trajnostno strategijo pa želimo do leta 2030 postati vzor ali pa primer za druga podjetja in jim kazati pot. Sicer pa je trajnostno delovanje v našem DNK, v koreninah našega podjetja, zato smo še toliko bolj ambiciozni.«
Kaj vas motivira, da »počistite za sabo«? Da očistite ves CO2, ki ste ga od leta 1941, od kar obstaja podjetje Velux, spustili v ozračje?
»Trajna ogljična nevtralnost je velik podvig, ki smo se mu zavezali, saj bomo počistili 5,6 milijona ton CO2. Vendar pri tem sodelujemo z WWF in to je naložba. Z denarjem, ki ga vlagamo v to, bo WWF zagotovil pogozdovanje in skrbel za biološko raznolikost, s čimer bomo zajeli omejneno količino izpuščenega CO2.«
Kako se zavoljo tega spreminja vaš poslovni model?
»Naše trajnostne strategije so desetletne, poslovne strategije pa štiriletne. Sedanja poslovna strategija se izteče v prihodnjem letu (2021, op.p.). Na tej točki prihajamo do povezovanja, saj se že danes pogovarjamo, kako narediti eno strategijo, ki bo hkrati poslovna in trajnostna. Tudi nekdanji evropski komisar Janez Potočnik je omenil, da čeprav poslovno in okoljsko strategijo pogosto vidimo kot ločeni, to nista, ampak sta ta vidika lahko povezana. Dolgoročno gledano tudi tržne raziskave vedenja kupcev vedno bolj spremljajo, kaj delajo nekatera podjetja, kako podjetje deluje okoljsko, kako so narejeni produkti. Interes tako podjetja kot posameznikov je porabiti čim manj energije, s tem pa zmanjšujemo tudi CO2. Tudi pri samih izdelkih želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 50 %, ne samo v našem procesu, ampak tudi do dobaviteljev. Od vseh emisij v tej dobavni verigi je samo 6 % naših, 24 % pa od dobaviteljev, zato bomo za trajnostni preporod tudi od dobaviteljev zahtevali, da svoje poslovanje prilagodijo v 10 letih. Nadalje želimo, da bo do leta 2030 vsaj 30 % naših oken opremljenih s senzorji, ki bodo poskrbeli za dovolj svetlobe in svežega zraka, senčila pa se bodo avtomatsko spuščala, s čimer se bo poleti zmanjšala potreba po ohlajanju prostora. Na tak način bomo tudi na uporabniški strani zmanjšali emisije. Ta miselni preskok je kompleksen in se ne dotika le določenih parametrov, kot je energija, ampak tudi bivanja, pri čemer je pomembno zdravo bivanje.«
Kakšne spremembe uvajate v podjetju, da vam ljudje sledijo, in katere zelene kompetence mora danes imeti menedžer?
»Kot vodja ekipe moraš biti na tem področju vzor ali pa vsaj spodbujati takšno delovanje, torej komunicirati strategijo, kako naj delujemo na ravni celotne skupine in kako želimo delovati, kar se odraža tudi v tem, kaj počnemo v slovenski pisarni. Slednja je bila tukaj zgrajena pred 14 leti in že takrat smo bili pozorni na to, da imamo dovolj dnevne svetlobe in da porabimo čim manj energije za osvetlitev. Avtomatizirali smo tudi zunanja senčila z namenom čim manjše porabe energije za hlajenje prostorov poleti. V celoti želimo preiti na e-račune, da bi prihranili čim več papirja. V podjetju smo ukinili plastenke za vodo. To je le nekaj stvari, ki smo jih vpeljali, in ni težko, saj si zaposleni želijo, da je naš vpliv na podnebje čim manjši. Ključno pa je, da vemo, zakaj to delamo. To poslanstvo, kaj počnemo, je bilo zapisano že leta 1965, veliko prej, preden se je začelo govoriti o trajnosti. Med drugim pravi, da bomo delali z izdelki, ki so koristni za ljudi; na področju ravnanja s kupci, dobavitelji, drugimi deležniki in zaposlenimi bomo delali bolje kot večina drugih podjetij; finančno bomo samostojni. To so tri razsežnosti trajnostnega razvoja, kot so ga opredelili tudi Združeni narodi: družbena, okoljska in ekonomska odgovornost. Ko enkrat deluješ v tej smeri, to sprejmejo tudi zaposleni, ki posledično tudi delujejo tako.«
Kako bi nagovorili najbližje v službi, kaj naj naredijo v letu 2021, da bo tranzicija v zeleno čim bolj uspešna?
»Letošnje leto s pandemijo koronavirusa je pokazalo, da lahko veliko dela opravimo na daljavo. Verjetno bo tudi v prihodnje manj transporta na delovno mesto in več prostega časa zase, za družino in aktivnosti.«
Več o ogljični nevtralnosti podjetja Velux >>
Velux: Trajnostni preporod bomo zahtevali tudi od dobaviteljev Sčasoma banke več ne bodo financirale določenih tehnologij
Bi potrošniki več vlagali v energetsko prenovo in samooskrbo, če bi vse, skupaj s kreditom, uredili na enem mestu?
Evropska unija že vrsto let tlakuje pot v zeleno prihodnost. Seveda jo bomo lahko dosegli le s finančno pomočjo, zato EU v okviru sklada za okrevanje in odpornost namenja kar 1,8 trilijona evrov. S tem denarjem naj bi zagnali gospodarstovo, ki se je v pandemiji znašlo v krizi. Slednje pa bo posledično tudi bolj zeleno smo slišali na okrogli mizi, ki je sledila spletnemu posvetu "Trendi trajnostnega financiranja”, ki sta ga gostila CER in Predstavništvo Evropske komisije.
Kako dostopati do tega financiranja bo pomembno za podjetja, da se repozicinorajo glede na nove uredbe in vizijo EU, saj bodo tako povečali zanimanje za vlaganje in pa tudi vrednost podjetij. S to vizijo so se strinjali udeleženci okrogle mize direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednik uprave Prva Group Boštjan Zaveršek Škufca, generalni direktor Merkur trgovine Blaž Pesjak in direktor Trigala Matej Runjak. Pri tem ključno vlogo igrajo tudi banke, investicijski skladi in podjetja sama. Okroglo mizo je povezovala Maja Erker Žgajner, partnerica in vodja področja za bančništvo, finance in kapitalske trge, CMS Slovenija
Bančni sektor je pripravljen
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije pravi, da je kljub regulativam in spremembam bančni sektor v Sloveniji pripravljen in opremljen, da financira investicije slovenskega gospodarstva: » Tudi strategija usmerjanja financiranja v trajnostne projekte je eden izmed ciljev celotnega bančnega sektorja in je bil vgrajen v načela odgovornega financiranja že leta 2019.«
Kakšni mehanizmi financiranja okolju prijaznejših projektov so na voljo? Poleg zelenih obveznic bank so na voljo tudi zelene obveznice podjetij kot je bila GEN-I Sonce. Na voljo je tudi nekaj posebnih kreditov za izgradnjo pasivnih hiš ali energetsko obnovo, niza različne možne vire financiranja, pove Stanislava Zadravec Caprirol.
Zeleni projekti velik zalogaj za družinski proračun
Vendar, doda generalni direktor Merkur trgovine Blaž Pesjak, je velika večina projektov posameznikov vezana na menjavo fasade, oken, ogrevalnega sistema: » Ti projekti so sami po sebi velik zalogaj za družinski proračun. Pogosto so v konfliktu z nakupom novega avtomobila ali potovanja.« Pesjak pri navduševanju posameznikov za trajnostne projekte vidi dve težavi: » Cena in ročnost financiranja ter sama kompleksnost izdelave projekta in pridobivanja subvencij, ki so na voljo.« Število korakov in kompleksnost dobivanja kredita je velika, » zato bi morali razmisliti, da bi potrošniku omogočali, da bi do celovite rešitve prišel na enem mestu«. To bi zmanjšalo kompleksnost pridobivanja virov financiranja in subvencij, kar bi pospešilo trajnostni prehod prebivalstva, je prepričan Pesjak. Od ukrepov je izpostavil spodbudo, ki bi imela » eksponentne učinke trajnostnega razvoja«, če bi se tudi podjetjem investicije v trajnostne projekte začele prinavati kot davčne olajšave, saj bi s tem spodbudili investicije. Dodaja, da so trajnostni projekti zanimivi tudi za podjetja kot je njihovo, saj so velik porabnik energije. Zato z različnimi projekti stremijo k samooskrbnosti gospodarskih objektov. » Ti postajajo pomembni elementi energetskega prehoda - lahko postanejo proizvodne enote električne enegije ali hranilniki, če imajo nameščene baterije, ter tudi stabilizatorji električnega omrežja,« je prepričan Pesjak. Zato apelira, da bi se denar iz skladov EU namenil tudi gospodarstvu za tovrstne investicije. Dodal, da projektov ne izvajajo iz altruizma, ampak ker se jim splača: » Lepota tega prehoda je, da je veliko teh projektov ekonomsko upravičenih.«
Novosti pri kreditiranju
Podjetjem bi lahko podjetjem pri projektih pomagali tudi investicijski skladi, je prepričan direktor Trigala Matej Runjak: » To pomeni, da ima podjetje na trgu partnerja za določene investcije; nekdo zagotavlja del sredstev, ki jih ti v danem trenutku ne želiš investirati skozi lastno bilnaco lai pa si tega v danem trenutku ne moreš privoščiti. Investicijski skladi pa so primeren produkt kanalizirajo presežke za te namene, investitorjem pa zagotavlja dolgoročen stabilen donos pa tudi družbeno odgovorno etiketo.« Slednje je win-win situacija za vse.
Med regulativami, ki jih bo to leto sprejemala EU, se obetajo tudi spremembe pri kreditiranju. V ospredju je tudi presojanje in poročanje o posojilih na podlagi ESG za bančni sektor in kapitalske trge. » Sčasoma financiranje določenih tehnologij projektov več ne bo dostopno preko bančnega sektorja. Nekatere banke tako že danes več ne financirajo določenih tehnologij, ker se obračajo k bolj trajnostnemu. Drugi učinek pa bo, da bodo trajnostni projekti imeli ugodnejše financiranje v primerjavi z netrajnostnimi. Slednji bodo imeli določene pribitke in višje kapitalske zahteve. To je pomemben stimulus za podjetja, da se usmerijo v trajnostne projekte,« je novosti pri kreditiranju povzela Stanislava Zadravec Caprirol.
So akterji pripravljeni na taksonomijo?
Vse bolj v ospredje prihajata tudi taksonomija in ESG. Stanislava Zadravec Caprirol meni, da je akcijski načrt EU glede taksonomije in ESG pomemben tudi zato, ker bo omogočil večjo enotnost kriterijev sektorja gospodarstva, s čimer bo mogoče bolje primerjati stopnjo »zelenosti«. » ESG je tukaj in če ocene niso standardizirane, prihaja do zmede. Zato je taksonomija izredno pomembna,« pravi predsednik uprave Prva Group Boštjan Zaveršek Škufca. Kakšne obveznosti to nalaga investicijskim skladom? » Srečujemo se s tem, kaj se ne sme. Druga skrajnost je, kaj moramo. Je pa vprašanje, kako »morati« narediti uporabno. Skladi so dolžni poročati o investicijah in to ni težava, je pa vprašanje, kako bomo prišli do teh relevantnih podatkov. Ker imamo v lasti tudi banko, se banke borijo, da bodo postale okoljski policisti, zato je smiselno, znotraj regulative taksonomije stvari urediti tako, da bodo uporabne,« razmišlja Zaveršek Škufca. » ESG podjetja so dolgoročno bolj uspešna in imajo možnost rasti,« je poudaril in dodal, da sami ta mehanizem za investicije že uporabljajo v Makedoniji, kjer na kapitalskih trgih kupujejo le ESG produkte.
» Je pa ESG velik zalogaj za podjetja in to mora biti evropsko, če ne globalno, regulirano,« je prepričana Stanislava Zadravec Caprirol. S tem se strinja tudi Matej Runjak, ki se zaveda, da bo prehod postopen: » To je trend. Zavedamo se, da so donosnostni na daljši rok povezane z vzdržnostjo naložb. Morajo pa biti poročanje in kriterji jasni ter v pomoč poročevalcem in odločevalcem.«
Posnetek okrogle mize
Povzetek prvega dela dogodka
Okrogla miza Trendi trajnostnega financiranja Trendi trajnostnega financiranja
Zelena tranzicija je namreč naša edina pot v prihodnost, so se strinjali udeleženci
spletnega posveta Trendi trajnostnega financiranja, ki sta ga gostila CER in Predstavništvo Evropske komisije v Slovenijii. O tem kakšni so modeli in trendi, kaj nam prinaša prenovljena evropska strategija za trajnostno financiranje, kaj pomeni 37 odstotkov za zelene investicije, kakšen je slovenski načrt za okrevanje in odpornost, so spregovorili Andrea Beltramello iz kabineta izvršnega podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombbrovskisa pristojenga za gospodarstvo,za področje trajnostnega financiranja, Saša Keleman, izvršni direktor SID banke, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ulla Hudina Kmetič, Uroš Dravinec iz generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve pri Evropski komisiji in državna sekretarka s Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs.
“Glavna prioriteta EU je 1,8 trilijona evrov iz okrepljenega večletnega evropskega proračuna 2021-2027 ter novega sklada za okrevanje in odpornost, da bi omejili gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Želimo, da bodo te investicije čimbolj zelene. Zato nadaljujemo z Evropskim zelenim dogovorom in podnebno nevtralnostjo do 2050 ter s cilji, da bi do leta 2030 zmanjšali izpuste CO2 za 55%, kar sodi v sveženj "Pripravljeni na 55", ki ga bo Komisija pripravila sredi tega leta,” je uvodoma povedal Andrea Beltramello, iz kabineta izvršnega podpredsednika Evropske komisije za gospodarsvo. Dodal je, da bo 30% obveznic, ki jih bo izdala Evropska komisija v okviru sklada za okrevanje in odpornost, zelenih obveznic.
Potreben bo tudi zasebni kapital
Levji delež novega instrumenta “Next Generation EU” predstavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je namenjen začasnemu povečanju skupne finančne zmogljivosti proračuna EU s sredstvi zbranimi na kapitalskih trgih. Slednja znašajo 750 milijard evrov, je povedala namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ulla Hudina Kmetič. Za reforme in naložbene ukrepe držav članic do leta 2026, ki so usklajeni s prednostnimi nalogami EU bo v skladu za okrevanje in odpornost na voljo 312,5 milijarde evrov nepovratih sredstev za vse države in 360 milijard povratnih sredstev, če se države za slednje odločijo.
Da bi do leta 2030 dosegli podnebne in energetske cilje bo poleg že omenjenega finančnega vira evropskih skladov, letno potrebnih še 470 milijard evrov dodatnih investicij. Za zmanjšanje emisij za 55% pa bomo na letni ravni potrebovali še dodatnih 350 milijard evrov v naslednjem desetletju, je dejal Beltramello. “ To so visoke številke,” priznava in dodaja, da je “ 30% finančnih sredstev iz EU proračuna ter sklada za okrevanje namenjenih za Zeleni dogovor, države članice pa morajo preko svojih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih zdaj pripravljajo, vsaj 37% denarja porabiti za zelene projekte”. Za potrebe teh zelenih naložbenih potreb za dosego podnebnih ciljeva bo veliko denarja moralo priti tudi iz zasebenega sektorja, je realističen Beltramello. Pritrjuje mu tudi državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs: “ Sredstva morajo predstavljati vzvod za privabljanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev.” Dodala je, da so vlaganja v prehod nujna ne le zaradi vidika ohranjanja okolja, ampak tudi za dvig odpornosti družbe in gospodarstva v celoti.
Prezentacija Priprave na koriščenje sredstev
Skladno z usmeritvami Evropske komisije za črpanje iz sklada za okrevanje in odpornost morajo države članice v ukrepe na področju trajnostnega in zelenega prehoda usmeriti 37 odstotkov razpoložljivih sredstev. » V trenutnem osnutku Načrta za okrevanje in odpornost je za ta namen predvidenih za več kot 700 milijonov evrov naložb iz nepovratnih sredstev in za slabe 1,5 milijarde naložb iz povratnih sredstev,« je pojasnila državna sekretarka.
Kam bo vlagala Slovenija?
V osnutku Načrta za okrevanje in odpornost se na področju trajnostnega in zelenega prehoda predvideva naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije v gospodarstvu, energetsko učinkovitost, prilagajanje na podnebne spremembe, ravnanje z vodo, prehod v krožno gospodarstvo in trajnostna mobilnost. Nekaj denarja bo namenjenega tudi krepitvi odpornosti trga dela, med te ukrepe pa bo besedah Monike Kirbiš Rojs EU prišteva tudi zdravstveno infrastrukturo, dolgotrajno oskrbo starejših in zdravstveno politiko. Kot je povedala državna sekretarka, bodo pristojna ministrstva prve razpise na teh področjih objavila predvidoma v drugi polovici leta 2021. “ Ob pisanju načrta smo upoštevali priporočila EU, OECD, Umarja in ostale nacionalne strateške dokumente. Ko bo načrt pripravljen, bo poslan v končno potrditev Evropski Komisiji in nato v končno potrditev na Evropski svet,” je še pojasnila Monika Kirbiš Rojs.
Beltramello je med mehanizmi, ki bodo pomagali Evropi doseči trajnostne in podnebne cilje, izpostavil tudi kmalu prenovljeno EU strategijo za trajnostno financiranje, ki ima pozitiven učinek za podnebje in okolje. V luči tega pa med drugim tudi enoten evropski sistem klasifikacije za zelene gospodarske dejavnosti (EU taksonomija). “ Taksonomija poskuša najti tudi aktivnosti, ki danes niso v skladu s podnebno nevtralnostjo, a prehajajo na zeleno, ” je dejal in opomnil, da bo Komisija bo o tem odločila v naslednjih tedenih, zatem pa predlog pošlje v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu.
Uroš Dravinec, predstavnik Evropske Komisije iz direktorata za ekonomske in finančne zadeve v Luksemburgu, je dodal, da “ pravno-legalno trajnostno vsakdo tolmači po svoje, si pa danes ne moremo predstavljati, da bi bil dizelski tovornjak trajnostna naložba. S takšno klasifikacijo tudi ne bi dosegli ciljev”. Taksonomija zatorej zgolj določa, kako doseči zastavljene cilje s pravo mero ambicioznosti, kaj je trajnostno in kaj ne. “ Pri tem gre za trajnostne kriterije na različnih področjih kot so blažitev podnebnih sprememb, preprečevanje onesnaževanja, krožno gospodarstvo itd.” je še pojasnil Dravinec.
Prezentacija Doseganje ciljev trajnostnih financ
Taksonomija, ki predstavlja tudi več priložnosti za vlagatelje in podjetja pri prepoznavanju trajnostnih naložb, naj bi začela veljati 1.1.2022. “ To ni zakonodaja, ampak orodje, ki bo naslavljajo krožno gospodarstvo, trajnostni ribolov, in druge panoge,” je dejal Beltramello. Poudaril je, da gre v večini primerov za uredbe in zato ne rabijo biti vključene v nacionalno zakonodajo.
Trg zelenih obveznic
Vse več je tudi povpraševanja po zelenih obveznicah.
Izvršni direktor SID banke Saša Keleman je poudaril, da je SID banka sodelovala pri izdaji prve zelene obveznosti in da so v 12 letih spodbudili za okoli pol milijarde okoljskih projektov. Trg zelenih obveznic v EU znaša okoli 860 milijard evrov. Zelena obveznica je namenjena OVE, energetski učinkovitosti, čistemu prometu, energetsko učinkovitih stavbah, preprečevanju onesnaževanja, … SID banka je v letu 2020 s pomočjo Instituta “Jožef Stefan” izvedla študijo o okoljskih vplivih financiranih zelenih objektov, ki je med drugim pokazala, da se je z 1 milijonom vloženih sredstev v zelene obveznice na letni ravni zmanjšala količina CO2 za 615 ton.
Prezentacija SID banka
Prihaja evropska “eko” oznaka
Trajnostno financiranje v okviru EU politik zajema financiranje za podporo gospodarski rasti ob hkratnem zmanjševanju pritiskov na okolje ob upoštevanju socialnih vidikov in vidikov upravljanja (ESG). Zajema tudi preglednost tveganj povezanih z ESG, ki vplivajo na finančni sistem in pa oblikovanje standarda EU za zelene obveznice, je dodala Ulla Hudina Kmetič.
Beltramello meni, da bodo s pomočjo teh mehanizmov investitorji lažje prepoznali zelene investicije. “ Želimo več trajnostnih produktov in želimo, da finančni svetovalci slednje omogočijo brez ‘greenwashinga’. Proti slednjemu se bomo borili z eko oznako, ki bo na voljo konec leta in bo zagotovilo za zeleni produkt,” je dejal.
Slovensko predsedovanje bo ključno
Vse to so pomembne teme, ki bodo v ospredju slovenskega predsedovanja EU.
Kaj v Bruslju pričakujejo od Slovenije v času predsedovanja EU v luči podnebno nevtralne tranzicije? “ Slovenija bo ključna na področju seznanjanja s temi novostmi iz novega svežnja "Pripravljeni na 55". Želimo, da bodo vsi ti predlogi Komisije sprejeti, saj smo v EU v teh pogledih celo vodilni na svetu, kar zadeva trajnostno financiranje. Slovenija morala delati na zakonodajnem predlogu in pomagati slednje tudi sprejeti,” je odvrnil Beltramello.
Posnetek celotnega dogodka
Povzetek okrogle mize si lahko preberete v naslednji novici.
Zelena tranzicija je edina pot v prihodnost Spletni dogodek Zeleni voditelji v tekmi s časom do podnebne nevtralnosti je v središče razprave postavil izjemno aktulano tematiko znižanja toplogrednih emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030. Dogodek so zaznamovali odlični sogovorniki, poglobljene in izredno zanimive predstavitve ter izkušnje podjetij, kako že uresničujejo zaveze za zmanjšanje emisij.
Blaž Košorok, državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo, je izpostavil, da načrt za okrevanje in odprnost predvideva, da bodo dobili sredstva vsi, ki bodo imeli zelene in digitalne projekte. Džava želi dodatno pospešiti naložbe iz učinkovite rabe virov in obnovljivih virov. Prav tako je poudaril, da zavezo zmanjšanja emisij ne bo dosegla država, ampak njeni zavezanci. Torej, podjetja.
"Bodoča gospodarska rast bo odvisna od tega na kakšen način bomo ravnali z naravnimi viri in na kakšen način se bomo obnašali do okolja,« je nadaljeval Janez Potocnik, partner Sistemiq, ki je predstavil dokument Kompas sistemskih sprememb, kjer so predstavljeni konkretni predlogi, ki jih je potrebno nasloviti, da bomo zeleni načrt lahko uresničili v praksi. Vodilo pri nastajanju dokumenta je bilo vprašanje, v kakšnih okoliščinah bi evropski zeleni dogovor sprejela podjetja, vlagatelji, politiki in voditelji. Dokument postavlja okvir in predpogoje, ki bodo zagotovili podporo vseh deležnikov in njihovih interesov.
Dokument System Change Compass
Podnebne spremembe prinašajo precej tvegan za podjetja in se odražajo v fizični obliki, povečani nestanovitnosti cen surovin in materialov, izgube tržnih deležov ali celotnih trgov, izgube ugleda podjetja in regulatornih sprememb. Kakša je nova podnebna realnost in kako vpliva na poslovanje podjetij je predstavil Akos Lukas, vodja trajnostnega razvoja, Deloitte Madžarska.
Prezentacija Climate change and risk of business
Podjetja bodo igrala ključno vlogo pri skupnem cilju zmanjševanja emisij, in sicer kot prvo prek hitrega zmanjševanja lastnih emisij, nato emisij v dobavni verigi, nazadnje in kar je pa najpomembneje pa s povečanjem proizvodov in storitev, ki emisije zmanjšujejo ali jih celo odstranjujejo iz ozračja. Pri tem je pomembno, da si podjetja postavijo cilje, ki temeljijo na znanstveni osnovi, ki predvideva, da omejimo segrevanje ozračja na ne več kot 1.5C.
Kako si postaviti cilje in se zavezati k zmanjšanju emisij je predstavila Lea Fink, regijski vodja CDP, v sklopu iniciative Scienced Based Targets, h kateri je pristopilo že več kot 1000 podjetij po vsem svetu.
Prezentacija Towards a net-zero future: 1.5C science-based targets
Podnebni izzivi so nas postavili pred dejstvo, da so spremembe potrebne in so neizogibne tudi za gospodarstvo. S tem se strinjajo tudi zeleni voditelji Vojko Golmajer, direktor Velux, Adrian Ježina, predsednik uprave Telemach, Boris Mark Andrijanič, Public Policy, Uber, ki so na okrogli mizi predstatvili kako so njihova podjetja že pristopila k reševanju teh izzivov in na kakšen način bodo zmanjšala svoje emisije v prihodnje.
S tem dogodkom smo zaključili niz dogodkov v letu 2020 in jasno napovedali smer, ki jo bomo zasledovali v prihodnjem letu.
Celoten posnetek dogodka
Sponzorja dogodka:
Zeleni voditelji v tekmi s časom do podnebne nevtralnosti Vlada je sprejela uredbo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. Uredba določa prispevek proizvajalcev, ki dajo na trg v Sloveniji plastične proizvode za enkratno uporabo. Za plastične proizvode za enkratno uporabo je predpisan sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Po tem sistemu bodo proizvajalci, ki dajo na trg v Sloveniji plastične proizvode za enkratno uporabo, morali javnim sistemom za čiščenje javnih površin ob tem plačevati sorazmeren del stroškov čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov, njihovega prevoza in obdelave in izvajati ozaveščanje o razpoložljivih alternativnih proizvodih za ponovno uporabo, sistemih za ponovno uporabo in možnostih ravnanja z odpadki navedenih plastičnih proizvodov ter o dobrih praksah na področju ustreznega ravnanja z odpadki. Zakonodaja od njih pričakuje tudi ozaveščanje o negativnem vplivu smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov na okolje, zlasti morsko, in na zdravje ljudi in živali ter vplivu neustreznih načinov odstranjevanja odpadkov na kanalizacijsko omrežje. VirVlada sprejela uredbo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje 28.10. smo s strokovnjaki Danish Design Centra (DDC) na spletni delavnici spoznavali učinkovito orodje za uvajanje krožnega poslovanja. Orodje so razvili v DDC, ki je vodilni mednarodni igralec na presečišču oblikovanja in krožnega gospodarstva, z dolgoletnimi izkušnjami na področju krožne poslovne preobrazbe. Zakaj so krožni poslovni modeli nujni?Na dogodku je bilo uvodoma predstavljeno, da bomo v letu 2050 potrebovali 8,5 planeta za absorbcijo proizvedenega CO2 in 3,5 planeta za zadovoljitev naših trenutnih potreb po cementu, lesu in železu. Izpostavljeno je bilo, da se le 8,6% uporabljenega materiala vrne nazaj v obtok. Krožni poslovni modeli težijo k temu, da se odmaknemo od linearnega modela (proizvedi – uporabi – zavrzi) in, da se materiali in produkti obdržijo v ekonomiji. Slednje lahko dosežemo, če se ravnamo po principih krožnosti. V grobem ti modeli zapovedujejo, da se preko krožnega oblikovanja procesi upravljanja oblikujejo tako, da so osredotočeni na ohranjane rabe materialov in produktov, regeneraciji naravnega okolja in da znotraj teh ni izhodnih stranskih produktov kot so onesnaženje in odpadki. Ob tem je bil na dogodku izpostavljen še širši kontekst zmanjševanja CO2 emisij, pri katerih se navadno najprej uvede ukrepe za energetsko učinkovitost in izpostavila, da ne smemo zapostaviti krožnih principov saj so enako pomembni kot energetska učinkovitost in predstavljajo drugo polovico zmanjševanja ogljičnega odtisa. Kako preiti na krožno gospodarstvo in hkrati ohraniti konkurenčno prednost? Slabosti linearnih sistemov proizvodnje produktov in materialov je ta, da ko je produkt enkrat na trgu je zanj težko sprejeti nove odločitve upravljanja z njim, še težje pa je upravljanje okoljskih vplivov tega produkta. K težavnosti pripomore tudi pomanjkljiv nadzor nad dobavno verigo. Našteti izzivi so prav podlaga za implementacijo krožnostnega oblikovanja poslovnih procesov. Načrtovanje krožnega prehoda - en komplet: osemkrožnih orodij, ki vam bo pomagal začeti vaš prehodPo strokovnem uvodnem delu so predstavniki DDC udeležencem na konkretnem primeru predstavili tri od osmih orodij za krožno oblikovanje (uporaba kolesa krožne strategije, oblikovanje izziva in ustvarjanje idej). Vsi, ki se delavnice niste mogli udeležiti brez skrbi, vsebino delavnice in še več lahko najdete na spletni strani od Danish Design Center: DDC – Danish Design Center | Designing Your Circular Transition . V CER-u se zahvaljujemo tudi podpornikom delavnice: Kompetenčni center za design management (KCDM), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republika Slovenija in Javni štipendijski, razvojni, investicijski in preživninski sklad Republike Slovenije Posnetek uvodenega dela delavnice: Načrtovanje krožnega prehoda - en komplet: osem orodij Na konferenci, o energetski učinkovitosti v stavbah, je CER partnerstvo za trajnostno gospodarstvo nadaljeval serijo dogodkov na temo povečanja energetske učinkovitosti. Na septembrskem dogodku je bilo govora o tem kako lahko energetsko učinkovitost povečajo podjetja, novembrski hibridni dogodek pa smo posvetili energetski učinkovitosti v stavbah.
Predavatelji in sogovorniki so osvetlili zakonodajne pritiske in motivacijske ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah, glavne ovire, da bi dosegli zastavljene cilje energetske prenove stavb, kako najti pravilne tehnične rešitve in nove poslovne modele za financiranje, kdo mora vse sodelovati, kako bi morali vsi spremeniti navade v stavbah ter, da na energetsko učinkovitost pri stavbah ne smemo gledati zgolj kot samostojni ukrep.
Najboljša energija je prihranjena energijaBarbara Hafner, direktorica za trženje v podjetju Knauf Insulation, je poudarila, da je potrebno najprej zmanjšati porabo energije, nato se šele posvečati (zelenim) virom energije in energetsko učinkoviti tehnologiji. Izpostavila je, da so glavni motivatorji za energetsko prenovo: ozaveščenost, zakonodajni vidiki, financiranje in ekonomika ukrepov. Teh principov pa se poslužujejo razne države članice Evropske Unije, kot na primer, v Angliji morajo stanovanjske stavbe, ki imajo več kot 1000m2, redno poročati podatke o porabi energije, kar pa tudi vpliva na višino najemnine stanovanj, ceno prodaje kompleksa in če teh podatkov pristojni organizaciji ne posredujejo dobijo kazni. Predstavila je še primer iz Nizozemske kjer zakonodaja veleva, da morajo imeti poslovne stavbe minimalni energetski razred C, hkrati pa država ponuja finančne subvencije. Prav tako je predstavila še nekaj drugih primerov iz drugih držav, katerim je bilo skupno to, da države preko zakonodaje dvigujejo standarde za energetsko učinkovitost stavb in ne sledenje zakonodaji kaznujejo. Novi poslovni modeli Dejan Brozovič, vodja energetskih in trajnostnih produktov v podjetju Kolektor sETup je predstavil, da so deležniki energetskega trga vedno bolj aktivni, vedno več ljudi lahko proizvaja in prodaja energijo in jo hkrati tudi porabljajo. Poudaril je, da situacije niso več enoznačne kot so bile včasih, ko se je energijo pridobivalo centralno iz nekega večjega energetskega obrata (npr. termo elektrarne), in s tem se odpirajo nove priložnosti in novi poslovni modeli, kar pa predstavlja dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost. Tekom dogodka je večkrat poudaril, da se je strategij energetske prenove potrebno lotiti po fazah, ki jih podjetje opredeli preko akcijskega načrta za zeleni prehod podjetja. S pomočjo energetskega pogodbeništva v energetsko prenovo Direktor energetskih storitev v Interenergo, Mohor Vrhovnik, je nadaljeval predavanja s predstavitvijo poslovnega modela podjetja Interenergo, ki se mu reče energetsko pogodbeništvo. Ta poslovni model ponuja rešitev vsem tistim, ki nimajo lastnih sredstev za energetsko prenovo pa bi se je vseeno radi lotili. Poslovni model na grobo deluje tako, da stranka pride z idejo o projektu energetske prenove k ponudniku tovrstnih storitev, kjer tej stranki pomagajo pri pripravi in implementaciji projekta. Partnerstvo med njima se sklene za več let, ponudnik pa je na koncu plačan od učinka projekta energetske sanacije, ki se kaže v finančnih prihrankih stranke. Zviševanje ciljev in povečevanje deleža OVEErik Potočar, vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na Ministrstvu za infrastrukturo, je predstavil, da so direktive, ki so vezane na energetsko učinkovitost stavb in rabo obnovljivih virov energije in o brez emisijskih stavbah pod revizijo za izboljšanje. Revizija direktiv je v obzir vzela kakšno stanje Paketa pripravljeni na 55. Trenutno stanje je tako, da se je premalo postorilo na področju direktive za brez emisijske stavbe in enako je na področju energetske sanacije obstoječega stavbnega fonta. Tako se obetajo novi ukrepi med katerimi bodo dopolnitve, da se v energetsko izkaznico stavb vstavita dve novi kategoriji: A0 ki bo predstavljala brez emisijske stavbe in A+ ki predstavlja energetsko pozitivne stavbe, poleg tega pa se bo uvedel še stavbni osebni dokument, za namen spremljanja energetske prenove stavb in še druga zaostrovanja za dvig ciljev učinkovitosti. Kaj narediti in ovire pri implementaciji ukrepov energetske prenove stavbNa okrogli mizi so sodelovali Barbara Hafner, Knauf Insulation, Dejan Brozovič, Kolektor sETup, Primožem Krapežem, Eko sklad, Gašperjem Stegnar, Center za energetsko učinkovitost IJS in energetski svetovalec energetsko svetovalne mreže ENSVET, Marko Hočevar, Mestna občina Kranj in Miloš Vignjevič, direktor Upravljanja korporativnega in investicijskega bančništva NLB skupine. Okroglo mizo je moderirala Ana Struna Bregar, izvršna direktorica v CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Aktivna poslušalca s sklepno mislijo sta bila Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrutkuro in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitki GZS.  Med kratkoročnimi, učinkovitimi, preprostimi in finančno ugodnimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti so sogovorniki izpostavili več ukrepov, kot na primer izolacija podstrešja, s čimer lahko dosežemo do 20% prihrankov, z izolacijo stopa v kleti ali garaži lahko prihranimo od 10 – 15%, enostavno je tudi upravljanje z gretjem, na primer da ne ogrevamo prekomerno ampak, da zmanjšamo temperaturo ogrevanja na toliko kolikor zares rabimo, učinkoviti so tudi organizacijski ukrepi kot so redno ugašanje računalnikov, ko zaposleni zaključijo z delom in manjše temperaturne in obratovalne nastavitve bojlerjev, pozabiti pa ne smemo na spremembe obnašanja uporabnikov stavb ter, da moramo začeti spremljati porabo energije in ne samo stanja na položnicah. Med dolgoročnimi ukrepi so bile izpostavljene investicije v boljši izolacijski ovoj cele stavbe, priprava konkretnih načrtov, ki izkorišča energijo pridobljeno iz obnovljivih virov, financiranje ukrepov iz Eko sklada in vztrajno ozaveščanje ljudi. Glede ovir, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za povečanje energetske učinkovitosti, so se sogovorniki strinjali, da je potrebna prevetritev sistemov podeljevanj subvencij in izplačil, posebno tistih ki izhajajo iz dolgoročnih ukrepov in investicij. Izpostavljena je bila problematika različnih višin spodbud Eko sklada, kar pa promovira ene ukrepe bolj kot druge, slabost tega je gotovo, da tako nastavljene finančne spodbude zmanjšujejo učinkovitost ukrepov, ki bi se morali izvesti najprej. Enak sistemski problem nastane tudi, ko se pri energetskih pogodbah, ki so dolgoročne iščejo in delajo bližnjice za kratkoročnost. Večjo oviro predstavljajo tudi nesoglasja, ki so potrebna za izvedbo projekta energetske prenove večstanovanjskih stavb. Diskusija se je dotaknila tudi tematike pilotnih projektov in ovir, zaradi katerih marsikateri projekt ni bil uspešen ter potrebo po odpravljanju ovir, ki bi omogočala zagon demonstracijskih pilotnih projektov. V zaključnih mislih so gostje okrogle mize in aktivna poslušalca Erik Potočar, vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na Ministrstvu za infrastrukturo in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitki GZS, izrazili, da postavljajo energetsko učinkovitost na prvo mesto in se je bodo nadalje lotevali proaktivno tako osebno kot poslovno. Podani so bili tudi konkretni predlogi ukrepov za pospešitev energetske učinkovitosti v stavbah:- Eko sklad mora dvigiti višine subvencij za energetsko učinkovitost (tako v % kot tudi v EUR). Poslovne prakse iz tujine ocenjujejo 40-60% subvencije kot najbolj učinkovite. Pri pozivih na Eko sklad je bilo poudarjeno, da trenutnih 20% subvencij za ukrepe vzpodbuja sivo ekonomijo (izvedbe brez računov). Pomembna je konstantnost razpoložljivih subvencij, več ukrepov mora predstavljati višjo subvencijo. Nujno je poenostaviti in pohitriti postopke (digitalizacija) ter dodati subvencijo za zeleno streho.
- Glede kohezije za javne stavbe je potrebno ojačati pogodbeništvo (ESCO): trenutno obnovimo premalo javnih stavb, omejeno število zasebnih partnerjev, dolge vračilne dobe, slabi in nepravilni ukrepi. Prav tako je bil podan poziv k spremembi poslovnega modela: država naj z direktno subvencijo financira nujno potrebne ukrepe z daljšimi odplačilnimi dobami (lahko iz drugega obnovljivega fonda), dodati je kombinacijo pogodbeništva za ostale ukrepe.
- Država mora biti vzor pri izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost ter, da je nujna boljša komunikacija vzorčnih projektov.
- Potrebno je uvesti davčne olajšave (lahko tudi začasne, doker ne dosežemo ciljev) pri dohodnini za vlaganja v energetsko učinkovitost.
- Oblikovani ukrepi, ki ščitijo gospodinjstva pred visokimi cenami električne energije in zemeljskega plina (maloprodajna kapica, nižji DDV, znižana okoljske dajatve) ter ukrepi na področju drugih fosilnih goriv (znižanje trošarin na goriva ne evropski minimum, regulacija marže) ne spodbujajo dovolj gospodinjstev k učinkovitejši rabi energentov ter tako celo povečujejo breme znižanje porabe na velike poslovne porabnike v industriji (navedeni niso upravičeni do kapice). Učinkovitejši način naslavljanja izzivov porabe gospodinjstev bi bilo dvo- ali več-stopensko oblikovanje cenovne kapice, ki bi določila različne višine kapic glede na količino porabljene energije. Za osnovno količino porabe bi tako gospodinjstva plačevala nižjo ceno, da dodatno porabljene količine pa višjo. Navedeno rešitev so sprejeli denimo na Hrvaškem.
- Pomembno je, da so ukrepi države po različnih ministrstvih in drugih javnih subjektov usmerjeni v spodbujanje zelene transformacije, samooskrbo, znižanje porabe energije in fosilnih energentov nasploh.
- Poslovni subjekti potrebujejo pri energetski transformaciji (še posebej pri projektih z daljšim obdobjem povračila) razpoložljivost t. i. blending instrumentov, kar pomeni kombinacijo nepovratnih (vsaj 20-30%) in povratnih sredstev. Brez teh spodbud se bo premalo podjetij pravočasno odločilo za navedene ukrepe.
Energetska učinkovitost lahko prinese številne koristi tako uporabnikom kot ponudnikom stavb in
sicer prihrankov, izboljšano bivalno ugodje in tudi gospodarske priložnosti tako glede aktivacije gradbenega sektorja, kot tudi glede vlaganja prihrankov v druge aktivnosti.
Na energetsko učinkovitost pri stavbah ne smemo gledati zgolj kot samostojni ukrep. Pri stavbah je potrebno imeti veliko širši pogled. V stavbah prebijemo 90% našega časa, vplivajo na naše počutje, varnost, zdravje, oblikujejo našo kulturo bivanja. Stavbe postajajo vedno bolj kompleksne za načrtovanje in vzdrževanje, prav tako pa tudi za razgradnjo. Da bomo imeli lepe, zdrave in učinkovite stavbe, danes še veliko bolj kot kadarkoli prej potrebujemo številna znanja in predvsem dobro sodelovanje med različnimi strokami. Ključno pa bo seveda financiranje ukrepov, tako javna kot zasebna sredstva.
Zaskrbljujoče dejstvo danes je, da ne dosegamo zastavljenih ciljev prenove stavb, energijo oz finance dobesedno mečemo skozi okna in nimamo kakovostnih notranjih prostorov. 370 udeležencev na hibridnem dogodku o tem kako povečati prihranke energije v stavbah SID banka je zagotovila financiranje podjetju LIP Pohištvo d.o.o., in sicer za izgradnjo novega poslovno-proizvodnega objekta podjetja, nakupa sodobne tehnološke opreme in financiranja zalog materiala za proizvodnjo z dvema dolgoročnima kreditoma v skupni vrednosti 2,9 milijona EUR.
Nov poslovno-proizvodni objekt so slavnostno odprli 5. novembra 2021.
Podjetje LIP Pohištvo proizvaja masivno pohištvo kot so spalnice, dnevne sobe, garderobne omare, domače pisarne in omare z drsnimi vrati. Njihovo pohištvo odlikuje kvaliteta vgrajenih materialov in način izdelave. Za površinsko obdelavo uporabljajo namreč okolju in zdravju prijazno površinsko obdelavo (vodni laki in olja), ki ji s krtačenjem masivnega lesa podarijo rustikalen videz. Vse izdelke opremijo z visoko kvalitetnim kovinskim okovjem priznanih proizvajalcev, ki pri omarah in posteljah omogoča hitro in večkratno sestavo, ki se odlično obnese v primeru selitev. Vodila predalov in odmične spone omar so opremljene s sistemom »mehkega« zapiranja, proizvajalec pa zanje zagotavlja doživljenjsko garancijo.
V podjetju stremijo k doseganju visokega nivoja kvalitete proizvodov, hkrati pa ves čas razvijajo tudi nove, inovativne izdelke, pri čemer zasledujejo predvsem ekološki vidik. Zavedajo se tudi, da je les dar narave, zato se še bolj trudijo oplemenititi njegovo lepoto in toplino ter jo vključiti v svoje izdelke. Les je zdravju prijazen material, ki obogati vsako bivalno okolje ter prijetno vpliva na počutje, zato se tudi bolj osveščeni kupci vedno bolj zanimajo za njihove izdelke.
V novih poslovnih prostorih so tako povečali proizvodne kapacitete, modernizirali proces dela, s katerimi so dosegli širitev ponudbe, širitev tržne pozicije in izboljšanje rezultatov podjetja, hkrati pa so zmanjšali tudi stroške ogrevanja in stroške najemnine. Predmet investicije je bil tudi nakup nove, sodobne tehnološke opreme, ki zajema vijačni kompresor, briketirko, lakrinico, odsesovalni sistem, stroj za štiristransko skobljanje in profiliranje, zalogovnik s transportnim polžem in linije za oljenje (Trimwek).
V novih prostorih so uredili tudi ogrevanje na lastno bio maso (žagovina) in tako ustvarili prihranke pri stroških ogrevanja, hkrati pa vplivali na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Ponašajo se tudi s proizvodnjo linijo s skoraj ničelnim odpadkom saj vse odpadke lesa predelajo in uporabijo za ogrevanje poslovnih prostorov ali pa jih prodajo, saj se zavedajo kako pomembno je skrbno upravljanje. V novih prostorih zaposlujejo lokalne mojstre in nadaljujejo dolgoletno tradicijo izdelave masivnega pohištva iz lokalnega lesa domačih drevesnih vrst.
Strategija slovenskega gospodarstva v lesno predelovalni industriji podpira izboljšanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige in krepitev povezovanja med deležniki. Za povečanje predelave lesa daje prednost uvajanju sodobnih tehnologij vzdolž celotne verige in podpira izvedbo domačih in tujih investicij v lesnopredelovalne obrate.
Pridobitev kredita SID banke je podjetju omogočila izvedbo planirane investicije, v prihodnje pa v podjetju načrtujejo še utrditi svoj položaj na trgu, povečati svojo prepoznavnost, zadovoljiti pričakovanja kupcev s še bolj celovito, raznovrstno in kakovostno ponudbo. Z zbiranjem, sortiranjem in predelavo (recikliranjem) vseh oblik ostankov lesa iz predelave in pridelave ter odsluženega lesa, se tovrstna podjetja uspešno vključujejo v sistem krožnega gospodarstva, katerega že več kot desetletje podpirajo tudi v SID banki.
2,9 milijonsko posojilo SID banke doprineslo k trajnostnemu razvoju lesno-predelovalne verige slovenskega gospodarstva UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je objavil novo Poročilo o produktivnosti 2022: Slovenija na prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo ter inovacijsko podprto rast.Izid Poročila o produktivnosti 2022 je tudi letos spremljal dogodek – predstavitvena konferenca. Za uvodne besede o pomenu produktivnosti in konkurenčnosti ter vlogi UMAR kot nacionalnega odbora za produktivnost je poskrbela direktorica UMAR Maja Bednaš. Urednik in soavtor poročila Peter Wostner je predstavil letošnje ugotovitve, Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje (Ministrstvo za okolje in prostor), in Jerneja Jug Jerše (vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji) pa sta z udeleženci konference delila razmišljanja o različnih aktualnih izzivih na področju produktivnosti. V zanimivi razpravi so sodelovali Petra Juvančič (Združenje Manager), Boštjan Jerončič (Incom, d. o. o., GZS Severno Primorska gospodarska zbornica), Ana Struna Bregar (CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo Slovenije) in Miha Škerlavaj (Ekonomska fakulteta v Ljubljani). V CER pozdravljamo poglobljeno poglavje o produktivnosti in konkurenčnosti pod vplivom prehoda v nizkoogljičnost in krožnost v katerem je podana ugotovitev, da "Slovenska podjetja ostajajo do vpliva podnebnih sprememb na poslovanje precej bolj ravnodušna kot podjetja v večini drugih držav EU. Motivirajo jih predvsem prihranki in zahteve zakonodaje, kar se odraža v kratkoročno usmerjenih ukrepi. Pri tem pa slovenska podjetja močno zaostajajo pri pospeševanju trajnostnih vlaganj in pri celostni trajnostni preobrazbi poslovanja v smislu razlikovanja produktov, uporabe naprednejših trajnostnih tehnologij ali inoviranja trajnostnih poslovnih modelov.
Za doseganje energetsko-podnebnih ciljev bo morala svoje aktivnosti bistveno pospešiti tudi država, ki ima za te namene v obdobju 2021–2030 na voljo med 11,6 in 12,3 mrd evrov. Ob ocenjenih potrebnih investicijah iz NEPN v višini 28 mrd EUR to sicer kaže na precejšnjo vrzel, ki pa z ustrezno, širše zasnovano, ekonomsko in trajnostno politiko ni nepremostljiva. Nadgrajena politika bo morala poleg vključitve investicijskega potenciala zasebnih virov obravnavati tudi širok sveženj ukrepov od cenovno zasnovanih instrumentov, subvencij in standardov do razvoja novih tehnoloških rešitev, posodobitve infrastrukture, spodbujanja trajnostnega podjetništva, preusposabljanja in ozaveščanja."Iz poročila:  O poročilu >>Poročilo >>Posnetek konference >>Slovenska podjetja ostajajo do vpliva podnebnih sprememb na poslovanje precej bolj ravnodušna kot podjetja v večini drugih držav EU Slovenija je danes dobila prvih 18 zmagovalcev zelene preobrazbe, ki so za svoj prispevek in napredek na poti zelene preobrazbe pridobili certifikat Green Star.
Prejemniki certifkata Green Star za leto 2021 so A1 Slovenija, Britansko-slovenska gospodarska zbornica, BTC, Crowe BSF, EES Sistemi, Elan, Eles, Gorenje, del skupine Hisense Europe, Intersport ISI, Jelovica, Lidl Slovenija, Lumar IG, Merkur trgovina, Merck Sharp & Dohme, M Sora, Nova KBM, Slovenski državni holding in Telprom.
Green Star je prvi certifikat za uvajanje trajnostnih načel v poslovanje in podnebno ukrepanje v Sloveniji, ki kaže, kje na poti zelene preobrazbe se posamezno podjetje nahaja. "Osnova za izdajo certifikata Green Star je ESG-ocena Green Star na področju trajnostnega poslovanja in podnebnega ukrepanja, ki temelji na mednarodnih okvirjih in standardih za trajnostno poročanje ter EU-zakonodaji,” pojasnijo na CER partnerstvu za trajnostno preobrazbo.
Ocenjuje vpliv dejavnikov upravljanja, okolja ter družbe na podjetje in odtis ter vpliv podjetja na okolje, podnebje in družbo. Tako lahko podjetja med drugim uvidijo, kako ambiciozni so njihovi zastavljeni cilji in ali delujejo skladno z ukrepi in aktivnostmi s cilji zapolnjevanja vrzeli do podnebne nevtralnosti.
Kaj je skupno prejemnikom certifikata Green Star? Za prejemnike certifikata velja, da so proaktivni, ambiciozni, konkretni in transparentni na poti zelene preobrazbe. "To so podjetja, ki izboljšujejo odnos do okolja in pozitivno vplivajo na ljudi, njihovo zdravje in dobro počutje. S svojimi aktivnostmi bistveno prispevajo k nacionalnim, evropskim in globalnim ciljem trajnosti in podnebne nevtralnosti. So podjetja, ki si zaslužijo priznanje in večji ugled, saj z dobrim zgledom vodijo uspešno zeleno preobrazbo slovenskega gospodarstva.”
Med prvimi prejemniki certifikata so tako velika podjetja, ki imajo domače in tuje lastnike ter slovenski MSP. "Čeprav so med njimi bistvene razlike kje na poti zelene preobrazbe se nahajajo, smo z rezultati lahko objektivno zadovoljni, saj ta podjetja koncepte trajnosti konkretno vključujejo v jedra svojih poslovanj,”
- V več kot 2/3 teh podjetij je odgovornost za uspešno zeleno preobrazbo zaupana najvišjemu vodstvu v podjetjih.
- Skoraj vsa podjetja se strinjajo, da mora odločanje o trajnostnih in podnebnih strategijah temeljiti na osnovi podatkov. Skoraj 2/3 jih redno meri svoj ogljični odtis, v obsegu 1 in 2, med njimi pa so tudi taka, ki so uspešno implementirala merjenja emisij obsega 3.
- Ta podjetja so, v več kot polovici primerov, transparentna v komuniciranju svojih trajnostnih in podnebnih dosežkov v obliki trajnostnih poročil.
- Za 4 od 5 podjetij pa je ključno vključevanje partnerjev v izboljšanje učinkovitosti zelenega prehoda.
Prvih 18 zmagovalcev zelene preobrazbe to so Green Star podjetja V Kristalni palači v BTC v Ljubljani, se je osmega decembra odvila 1. konferenca trajnostnega menedžmenta, pod sloganom: Vsi smo lahko nosilci sprememb. S konferenco smo želeli spodbuditi ambicioznost slovenskih podjetij, da v trajnostnem poslovanju prepoznajo konkurenčno prednost in priložnosti zelene preobrazbe. Namen konference je bil vzpostaviti okolje za povezovanje vseh, ki so odgovorni za uvajanje trajnostnega poslovanja v podjetjih.
Konferenca je omogočala predstavitev dobrih praks, izmenjavo mnenj ter odprt dialog o trajnostnem poslovanju in podnebnem ukrepanju. Osvetlila je vlogo vsakega zaposlenega pri vključevanju trajnosti v organizacijo in v vsakodnevno odločanje, kako lahko pomagamo spremeniti svoje organizacije od znotraj navzen in kje začeti s procesom preobrazbe. Konferenca je udeležencem pomagala razumeti kako postati učinkoviti nosilci sprememb in kako lahko podprejo vodstvo podjetja, sodelavce in ostale deležnike.
Trajnost zahteva preoblikovanje v pravičnejšo družbo, kar pomeni, da morajo organizacije sodelovati, inovirati in ustvarjati vrednost, ne da bi pri tem uničevale naše okolje. Na konferenci je sodelovalo 22 domačih in mednarodnih govorcev. Dogodka pa se je udeležilo 85 udeležencev.
Osrednji govorec konference je bil Jeremy Schwartz, nekdanji direktor v podjetjih Body Shop, Pandora, generalni direktor L'Oréal UK ter direktor marketinga v podjetjih Coca Cola in supermarketih Sainsbury's, ki danes sodeluje z upravami podjetij pri oblikovanju trajnostnih programov, ki prinašajo konkurenčno prednost. V središču vodstvenih strategij, ki jih pripravlja je njegovo poslanstvo odprava strahu pred spremembami, ki tako pogosto ovira posameznike in organizacije. Med predstavitvijo »Trajnost kot konkurenčna prednost« je udeležencem svetoval, naj pogledajo izven štirih sten udobja konferenčne sobe in na vprašanje, zakaj profitirati s trajnostjo, pogledajo z globalnega vidika. Odgovor na to, kako trajnost spodbudi gospodarsko rast, se skriva v trajnostnih inovacijah, ki jih lahko podjetje najprej uvede kot vzporeden proces k osnovnemu poslovnemu procesu podjetja, nato pa jih združi v enega.
Kako globalen pogled vključiti v trajnostno poslovanje podjetja so udeleženci lahko videli na primeru podjetja Carlsberg, ko je Simon Boas, direktor Group Sustainability & ESG, Carlsberg, predstavil, da so se v podjetju trajnosti lotili preko (dvojne) materialnosti, ki zajema območja ki imajo največji vplivi na podjejte in vpliv podjetja na družbo in okolje. Za vsako prepoznano območje so nato oblikovali konkretne akcijske načrte in cilje. Pri iskanju trajnostnih rešitev so podjetja nemalokrat soočena z izzivom, da nekaj morajo narediti, trg pa še ne ponuja primernih rešitev. Na tak izziv so naleteli tudi v logističnem podjetju Maersk, pri soočanju problematike zmanjševanja emisij svojih tovornih ladij.
Milan Vasiljević, vodja prodaje Maersk Adria, je udeležencem predstavil hibriden način reševanja takega izziva, ki temelji na delni implementaciji rešitve in ohranjanju obstoječih praks, pri čemer je pomembno, da razmišljamo, da bo vpeljana rešitev zajela celotni ekosistem v katerem podjetje deluje. Soustanovitelj in izvršni direktor Ubuntoo, Peter Schelstraete pa je za piko na i, udeležencem predstavil kako lahko nadgradimo človeško kreativnost z uporabo algoritmov umetne inteligence in kako so to implementirali na Ubuntoo spletni strani, kjer lahko obiskovalec spletne strani najde iskalnik, ki mu ponudi članke in inovatorje trajnostnih rešitev.
Annick Schmeddes, direktorica in lastnica Sustainable Talent je udeležencem preko svoje izkušnje, kako je postala trajnostna menedžerka, predstavila, da je lahko vsak vodja trajnostnega razvoja, če le sami sebe izzovemo in prevzamemo iniciativo za izzive, ki pestijo naše podjetje.
Z Darjo Virjent, managerko za Climate Change & Sustainability Services, EY Slovenija so udeleženci prešli od notranje motivacije menedžerja trajnostnega razvoja do konkretne implementacije strategije trajnostnega razvoja v podjetje. Pri svojem predavanju je izpostavila ključne vidike ki so: odločanje na podlagi podatkov, nudenje podpore poslovnim partnerjem s katerimi podjetje sodeluje pri prehodu na trajnostno poslovanje in vlaganje v mlade talente in potenciale pri zaposlenih ali novo zaposlenih.
Načine kako digitalne rešitve pripomorejo pri ESG poročanju, je predstavila Antonia Banović, senior SAP Sustainaility Consultant, msg global solutions. S svojo predstavitvijo je prikazala kako veliko vlogo igrajo IT rešitve pri fleksibilnem spremljanju zakonodaje, kakšen je uspeh ESG-ja znotraj podjetja in splošno reševanje izziva zbiranja podatkov in njihove obdelave.
Zbrane podatke pa je potrebno primerno tudi komunicirati z notranjimi in zunanjimi deležniki, kar pa lahko predstavlja izziv saj podjetje lahko nevede zaide v zeleno zavajanje oz. "Greenwashing". Dr. Julia Goldstein, lastnica JLFG Communications, je v svoji predstavitvi za izogibanje zelenemu zavajanju razložila kako s komuniciranjem o prehojeni poti podjetja, podjetja dokažejo zainteresiranim strankam, da kar delajo je skladno s tem kar so do sedaj že naredili in kaj nameravajo narediti v prihodnje.
Izkušnje dobitnikov certifikata Green Star - Pot do dobre trajnostne strategije in vloga trajnostnega managerja v praksi: izzivi, zadrege in rešitve
Na prvi okrogli mizi pod naslovom Pot do dobre trajnostne strategije, je moderator Žiga Čebulj (svetovalec na področju inovacij, digitalizacije in zelenih tehnologij, CER), sodelujoče spraševal kako daleč so pri vpeljavi strategij-e trajnostnega razvoja in čemu so posvetili največ pozornosti. Melanja Korošec, direktorica blagovne znamke, Elan, je predstavila, da v Elanu že izpolnjujejo zastavljene trajnostne cilje. Napovedala pa je tudi prihod posebnega dokumenta za strategijo trajnostnega razvoja. Pri tem pa je izpostavila, da se bo Elanova trajnostna strategija prepletala s poslovno strategijo in strategijo znamke in bo temeljila vprašanjih »zakaj« in koga inspirirajo. Prav tako pa so v SID banki, Telpromu in A1 Slovenija na svoj način izpostavili enako usmerjenost na povezavo med trajnostno strategijo in jedrno dejavnostjo podjetja. Kljub temu, da je v podjetju zaposlenih le 20 oseb, je Štefan Šuštar, direktor prodaje, Telprom izpostavil, da bo vsak (od 20 zaposlenih) poskušal biti boljši in sam svoj menedžer trajnostnega razvoja in, da bodo iskali trajnostne rešitve znotraj jedrnih kompetenc podjetja. Polona Močilnik, zaposlena na oddelku za trajnostni razvoj v SID banki je razkrila, da SID banka, načrtuje storitve podpore za MSP glede njihovih strategij trajnostnega razvoja.
Na drugi okrogli mizi z naslovom Vloga trajnostnega managerja v praksi: izzivi, zadrege in rešitve, ki jo je moderirala dr. Maje Fesel Kamenik (direktorica HRM) pa so prišli do skupnega sporočila, da zaposleni niso več le samo delovna sila ampak do kapital, ki ga je potrebno vzdrževati in ga razvijat, če želiš iz njega pridobiti kreativne rešitve. Izkušnje z vlogo trajnostnih managerjev so predstavili Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja, Lidl Slovenija, dr. Aleš Mihelič, vodja predrazvoja pralnih in sušilnih strojev, Hisense Europe, Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj, BTC in Aleš Ugovšek, vodja strategije, M Sora. Verjamemo, da bo konferenca postala nepogrešljiv izobraževalni dogodek v prihodnosti za vse, ki si želijo nadgraditi znanje iz tega področja in vseh tistih, ki se vpeljevanja trajnosti v poslovanje šele lotevajo.
Vsi smo lahko nosilci sprememb - 1. konferenca menedžmenta trajnostnega razvoja
V okviru projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost bo kot inovativna rešitev za zmanjševanje gostote prometa in z njim povezanih negativnih učinkov razvita in pilotno preizkušena povsem nova trajnostna oblika prevoza na delo, organiziran dinamični skupinski prevoz s kombijem.
V prestolnico se dnevno na delo pripelje kar 120.000 ljudi. Ti ustvarjajo izjemno količino prometa in v prispevajo k njegovi zgoščenosti v prometnih konicah. Pri zasledovanju cilja znižanja emisij je skupina vozačev iz krajev, iz katerih javni potniški promet ne zagotavlja učinkovitih povezav ali pa so kapacitete premajhne, zelo relevantna in je zanjo potrebno iskati privlačne alternative osebnemu vozilu. Dinamični skupinski prevoz s kombijem se zelo približa udobju, hitrosti in fleksibilnosti lastnega prevoza na delo.
Komu so prevozi namenjeni?
Organiziran brezplačni prevoz s kombijem z 8 oseb bo na voljo vsem, ki se vozite na delovno mesto iz Kranja, Kamnika, Domžal, Radomelj, Komende, Mengša ali Trzina do območja UKC Ljubljana in BTC.
Kdaj bodo prevozi potekali?
Vsak dan od 1. februarja do 30. aprila 2023.
Kako se lahko prijavite?
Po 20. februarju bodo prijave možne samo na prosta mesta ob že določenih terminih in povezavah.
Kaj nudijo prevozi ‘Gremo skupaj’?
- Udoben skupinski prevoz na delo iz domačega kraja s profesionalnimi vozniki – tudi v povsem novih električnih kombijih – v času, prilagojenem vašemu urniku.
- Prihranek do 170 € vsak mesec.
- Sproščeno vožnjo na delo brez zapletov in stroškov pri parkiranju.
- Okolju prijazno alternativo osebnemu avtomobilu, pri kateri prihranite do 70 % emisij.
- Brezplačno, brez obveznosti in brez stresa!
Projekt SmartMOVE sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in s sredstvi pripadajoče slovenske udeležbe v skupni višini 1.609.166,79 EUR v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
SmartMOVE - Odprte prijave na brezplačni prevoz na delovno mesto na območju UKC ali BTC V veliki sejni sobi Tehnološkega parka se je 15. decembra 2022 odvil 2. sestanek projektnega odbora projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost. Zbrane je uvodoma nagovorila direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) mag. Lilijana Madjar in se jim zahvalila za izjemno zavzetost pri delu, Klemen Gostič, ki pri RRA LUR vodi projekt pa je dodal, da je ta na odlični poti k uresničevanju vseh svojih ciljev, ob tem pa izrazil veliko zadovoljstvo z delom in proaktivno naravnanostjo partnerjev. Da to drži, so ena za drugo dokazale predstavitve izvedenih aktivnosti. Preko videoklica sta se v srečanje vključila tudi predstavnika Raziskovalnega inštituta Nordlansforsking.   IPoP – Inštitut za politike prostora je poročal, da je zaključil z obsežnim anketiranjem zaposlenih na območjih UKC in BTC ter v podjetjih IKEA Slovenija d.o.o. in Studio Moderna d.o.o.. Ugotovili so, da se med obravnavanimi organizacijami najmanj zaposlenih na delovno mesto pripelje kot voznikov z lastnim vozilom v UKC, in sicer 49 %. Ta delež je največji med zaposlenimi na območju BTC, kjer znaša kar 64 %. Analizo potovalnih navad dopolnjujejo še z delavnicami s fokusnimi skupinami in poglobljenimi intervjuji z vodstvom. Za območje Krajinskega parka Ljubljansko barje so slednji tudi zadostovali za temeljito analizo stanja, saj so zaposleni v KPLB kompetentno in jasno opredelili izzive tega območja. V kvalitativni del raziskav se vključuje tudi že Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ), ki bo po analizi prevzel taktirko in pripravil mobilnostne načrte po meri organizacij s ciljem znižanja odstotka enoosebnih prevozov z avtomobilom na delovno mesto za vsaj 5 %.
Delovna skupina Inštituta Jožefa Stefana je v tesnem sodelovanju z norveškim partnerjem (Nordlansforsking Institut) napredovala v razvoju kriterialnega sistema Certifikata za trajnostno mobilnost zaposlenih SmartMOVE, ki mu želijo vdihniti čim več motivacijskega naboja. Zasnovali so ga tako, da bodo podjetja lahko periodično preverjala stanje mobilnosti zaposlenih v podjetju in zasledovala cilje za zmanjševanje ogljičnega odtisa iz naslova migracij zaposlenih na delo.
Ob pomoči norveškega partnerja so pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pričeli z intenzivno pripravo specializiranih izobraževanj za podjetja oz. organizacije, vključene v projekt, ki jih bodo izvedli spomladi 2023 in pozvali projektne partnerje k njihovim idejnim prispevkom. Namen usposabljanj je, da interaktiven način omogočijo udeležencem, da prepoznajo negativne učinke, ki so plod izbire prevoza na delo ter ozaveščajo delodajalce o možnostih, ki so na voljo. Zatem bodo povabili vsa podjetja, ki bi jih to zanimalo, k vključitvi v spletno izobraževanje o trajnostni mobilnosti zaposlenih, IPoP pa bo za popestritev teh izobraževanj pripravil poučne videe s predstavitvijo dobrih praks.
V nadaljevanju je CER Partnerstvo predstavilo sila zanimiv in pester pregled zakonodaje in dobrih praks predvsem v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem, t.j. v državah, ki razpolagajo s številnimi subvencijami za trajnostno mobilnost. Nabor, ki ga bodo sproti dopolnjevali, bo služil za pripravo smernic za oblikovalce politik (tudi) na nacionalni ravni.
Partner GoOpti d.o.o. je predstavil sp letno platformo za rezervacijo prevozov na delo www.goopti.com/gremoskupaj, ki jo je razvil za namen izvedbe pilotnega projekta trimesečnih brezplačnih prevozov na delo z organiziranim skupinskim prevozom (februar–april 2023) ter povezave, na katerih bodo prevažali potnike. Z angažmajem RRA LUR so novico o brezplačnih prevozih v obdobju februar, marec in april 2023 uspešno razširili tako nacionalni kot občinski mediji v glasilih ciljnih občin, v sodelovanju s komunikacijskimi službami sodelujočih organizacij pa so jo razširili tudi med zaposlenimi. Zbrali so že preko 300 prijav, ki jih zbirajo do 20. januarja 2023 na www.goopti.com/gremoskupaj/prijava/.
Do konca leta bo zaživela tudi projektna spletna stran. Naslednji večji dogodek za medije in zainteresirano javnost v sklopu projekta je v načrtu že 31. januarja 2023 v Kristalni palači v BTC, in sicer okrogla miza na temo alternativnih oblik mobilnosti na delo. K debati bo povabljen širok krog strokovnjakov s področja učinkovite mobilnosti, vključno z oblikovalci politik na nacionalni ravni.
Plodno interdisciplinarno sodelovanje vseh partnerjev ter sodelovalna naravnanost organizacij, ki so pristopile k projektu SmartMOVE, kaže na možnost velikega napredka pri naslavljanju upravljanja mobilnosti na območjih z veliko prometa preko promocije trajnostne mobilnosti zaposlenih. SmartMOVE – zavzetost partnerjev in pridruženih organizacij kaže na zgodbo o uspehu pri naslavljanju upravljanja mobilnosti zaposlenih V podjetju Tiko Pro novo leto tradicionalno začenjajo z njihovim največjim dogodkom, Tiko Pro brezplačnim Podjetniškim zajtrkom, z aktualno tematiko: Kje bodo nepovratna sredstva v letu 2023? V okviru dogodka bodo predavatelji govorili o zeleni preobrazbi podjetij, zakaj je LCA analiza pomembna za podjetja, iz SIJ Ravne systems vam bodo predstavili uspešno izveden razvojno-raziskovalni projekt, predstavili pa vam bodo tudi programe Evropske Unije, kjer gredo prijave podjetij direktno v Bruselj. Na dogodku bo tudi predstavnik-ca Službe vlade za evropsko kohezijsko politiko, ki vam bo predstavil-a prihajajoči program kohezijske politike! Vljudno vabljeni, 26.1.2023 od 9.00 do 11.00, online. PROGRAM9:00 – 9:05 Pozdravni nagovor, Kristina Kočet Hudrap, Tiko Pro 9:05 – 9:35 Program Evropske kohezijske politike 2021-2027, Predstavnik-ca SVRK 9:35 – 9:55 Zelena preobrazba podjetij, Žiga Čebulj, CER Partnerstvo 9:55 – 10:15 Zakaj LCA analiza?, Dr. Tanja Tajnik, Tiko Pro 10:15 – 10:35 Primer dobre prakse razvojno-raziskovalnega projekta, Tilen Ravlan, SIJ Ravne Systems 10:35 – 10:50 EU programi, Uroš Malbašić, Tiko Pro Brezplačno se lahko prijavite na tej povezavi. Tiko Pro Podjetniški zajtrk - Kje bodo nepovratna sredstva? Prehod v nizkoogljično družbo v podjetju Termo Shop uresničujejo z zgledom. Trenutno so v podjetju več kot 96-odstotno samozadostni. Tudi na poslovni enoti v Hočah so postavili sončno elektrarno in nato vse tri poslovne enote (Šempeter v Savinjski dolini, Arja vas, Hoče) povezali s pametno merilno garnituro, ki jim omogoča nadzor in upravljanje energije ter prenos energije med lokacijami.
Samooskrbno ne živijo le kot podjetje, temveč ima tudi veliko zaposlenih v svojih domovih nameščene njihove produkte.
V podjetju, ne samo prodajajo, temveč tudi živijo energetsko neodvisno zgodbo
Najpomembnejši zeleni dosežki leta 2022:
- 1.500 strank je dobilo novo toplotno črpalko;
- v sistem so vključili 15 MWp novih proizvodnih virov, to je 900 novih sončnih elektrarn;
- v celostne rešitve, ki jih ponujajo, so povezali tudi hranilnike energije ter pametne števce za upravljanje porabe in prenos energije;
- izpeljali so 15 večjih projektov celostne energetske oskrbe (denimo podjetje Marovt, d. o. o., kjer so na vseh njihovih strehah na več lokacijah namestili sončne elektrarne v skupni velikosti 1,3 MWp. S svojim znanjem so pomagali pri postavitvi in razvoju rešitve, prvega hranilnika Megapack z močjo 1,25 megavata, na srednjenapetostnem omrežju. Celovito vzdržujejo tudi vse njihove sisteme prezračevanja, ogrevanja in hlajenja.);
- z izvedenimi in montiranimi toplotnimi črpalkami in sončnimi elektrarnami so ogljični odtis zmanjšali za kar 13.755 ton ogljikovega dioksida.
Najpomembnejši poslovni dosežki leta 2022:
- v letu 2022 so sklenili za okoli 38 mio € novih poslov. Nekateri od njih bodo realizirani v letu 2023 in tudi v letu 2024;
- imajo več kot 70-odstotno rast prihodkov od prodaje v primerjavi z letom 2021; to pomeni, da se bodo približali 24 milijonom evrov prihodkov od prodaje;
- 46 % rast zaposlenih, v primerjavi z letom 2021. Skupaj s povezanimi družbami, že skoraj 100 strokovnjakov;
- v letu 2022 so postali srednje veliko podjetje in se že v istem letu uvrstili med TOP 101 najuspešnejših srednjih podjetij v Sloveniji;
Na fotografiji: Jure Šacer, generalni direktor (na desni) in Danijel Vuk, pomočnik generalnega direktorja (na levi)
Zadovoljstvo in zaupanje strank uravnavata ritem podjetja
Da stranke niso preveč čutile posledic glede dobavljivosti opreme, je pripomoglo:
Zaposleni srce podjetja in gonilo napredka
Vodstvo Termo Shopa se zaveda, da podjetje stoji na zaposlenih, zato so v letu 2022 povečali maso plač za okoli 50 odstotkov, zaposleni pa so prejeli nagrado za poslovno uspešnost. Ker je njihova glavna vrednota strokovnost, posvečajo posebno pozornost temu, da imajo v ekipi certificirane zaposlene. Inovativen sistem variabilnega nagrajevanja in nenehnega izobraževanja ter prenos znanja držita ključ do uspeha, s katerim kljubujejo zobu časa.
Izzivi, ki jih prinaša prihodnost
Njihov pogled za naprej je jasen. V letu 2023 načrtujejo:
- podvojitev prodaje;
- večji preskok na področju celovitega upravljanja energije (denimo s hranilniki energije);
- povečanje števila zaposlenih;
- gradnja tehnološko napredne poslovne stavbe.
Nova poslovna stavba bo korak v prihodnost ‒ prikaz, kako je možno vse najnovejše tehnologije integrirati na praktični ravni. To pomeni, da bo predvidoma povsem samozadostna. Ponujala bo možnost sodelovanja pri raziskavah za rešitve, prijaznejše do okolja, ki jih Slovenija in svet potrebujeta.
»Zato imamo namen v letih, ki prihajajo, še dodatno okrepiti naš razvoj na področju toplotnih črpalk z naravnimi hladivi in povečati sredstva, namenjena raziskavam. V načrtu imamo tudi dodaten lasten laboratorij za testiranje toplotnih črpalk zrak/voda, ki bo zaživel v novi poslovni stavbi,« še doda direktor Jure Šacer.
Poslovna enota Termo Shop Hoče
Vsebino in fotografije je zagotovilo podjetje Termo Shop.
Energetska samozadostnost podjetij postaja realnost Tri vodilne poslovne, korporativne in vlagateljske mreže, osredotočene na podnebne spremembe – Institutional Investors Group on Climate Change (IIGCC), Corporate Leaders Group (CLG) Europe in Climate Group – so se združile z več kot ducatom drugih evropskih poslovnih združenj in mrež vlagateljev v pismu Evropskemu parlamentu, ki poziva k ambiciozni reformi direktive EU o energetski učinkovitosti stavb (EPBD).
Pismo (na voljo tukaj), je bilo objavljeno in poslano pred glasovanjem v odboru ITRE 9. februarja, poudarja, da z obravnavo neučinkovitega stavbnega fonda EU ni mogoče več odlašati in da je ključnega pomena pri zagotavljanju varnosti in blaginje Evrope v prihodnosti.
V pismu je poudarjeno, da so podjetja in vlagatelji pripravljeni odigrati svojo vlogo pri tranziciji stavbnega sektorja v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji EU. Zagotavlja tudi seznam poslovnih rešitev za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah, raziskovalne vpoglede v nacionalne politike, ki lahko podpirajo pospešitev razogljičenja in energetske učinkovitosti v stavbah, ter mehanizme za pospešitev naložb v ta ključni sektor.
Pismo pod vodstvom IIGCC, CLG in Climate Group podpisuje tudi petnajst drugih organizacij - We Mean Business Coalition, PRI, WBCSD, B Team, World Green Building Council, EiiF, EuroACE, European Alliance to Save Energy (EU-ASE). ), Euroheat & Power, EURIMA, European Copper Institute, CER Sustainable Business Network Slovenia, Skift Business Climate Leaders, Business Council for Sustainable Development (BCSD) Portugalska in Změna k lepšímu (Change for the Better) Češka.
Stephanie Pfeifer, izvršna direktorica IIGCC, je povedala: »Nepremičnine so pomemben razred sredstev za vlagatelje, hkrati pa je sektor zgradb odgovoren za 40 % celotne porabe energije in 36 % emisij v EU. Zato bodo morali vlagatelji odigrati ključno vlogo, da bo EU izpolnila svoje podnebne in energetske cilje s svojo dodelitvijo kapitala, naložbenimi odločitvami in dejavnostmi skrbništva v zvezi z nepremičninami. Ambiciozna in prenovljena direktiva EU o energetski učinkovitosti stavb bi vlagateljem zagotovila jasnejše in bolj spodbudno okolje za doseganje tega.«
Ursula Woodburn, vodja odnosov z EU, CLG Europe, je dejala: »EU mora zagotoviti pravo energetsko učinkovitost zgradb. Ambiciozni standardi v tej ključni zakonodaji bi zmanjšali emisije, porabo energije v gospodinjstvih in Evropejce dobesedno izolirali pred visokimi cenami in uvozom fosilnih goriv. Podjetja od Evropskega parlamenta pričakujejo jasne in ambiciozne signale, ki bodo zagotovili hitrost in obseg, ki sta potrebna za doseganje naših podnebnih ciljev – to je ključnega pomena tako za naložbe kot za podjetja, da spodbujajo temeljito naknadno opremljanje.”
Mike Peirce, izvršni direktor Systems Change, Climate Group, je dejal: »Zgradbe so neto prednostno področje, saj predstavljajo približno 36 % emisij v EU. Climate Group podpira ta poziv k ukrepanju Evropskemu parlamentu za večjo ambicioznost glede EPBD. To bo pripomoglo k zmanjšanju emisij, vodilo pa bo tudi k večji energetski odpornosti, izboljšanemu zdravju in dobremu počutju stanovalcev v stavbah ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Vse zainteresirane strani pozivamo, da si prizadevajo za ta skupni cilj, ustvariti grajeno okolje, primerno za 21. stoletje."
CER med podpisniki odprtega pisma Evropskemu parlamentu za reformo direktive EU o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) »Razvoj sistema multimodalne mobilnosti, ki se bo lahko kosala z učinkovitostjo in udobjem osebnega avtomobila, je morda naša najboljša možnost, da se osvobodimo ujetosti v zanko (avto)mobilnosti. Da bi to dosegla izključno sistema avtobusnega in železniškega javnega prevoza, bi zahtevalo rešitve prostorskega načrtovanja, ki lahko trajajo desetletje ali več, Ljubljanska urbana regija pa se že zdaj šibi pod težo dnevnih migracij na delo z avtomobilom«, pojasnjuje Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki so pod okriljem projekta SmartMOVE organizirali to okroglo mizo različnih deležnikov.
Izzivi javnega potniškega prometaPo podatkih RRA LUR dnevno v regijo na delo prihaja 120.000 ljudi, v jutranji konici pa lahko javni potniški promet ponudi prevoz zgolj 18.000 osebam. Nujnosti reševanja te problematike se zavedajo tudi na Ministrstvu za infrastrukturo. »V Sloveniji imamo zelo razpršeno poseljenost z več kot polovico krajev, ki imajo manj kot 500 prebivalcev. Tam organiziranje običajnega javnega potniškega prometa ni smotrno, zato bo v prihodnje potrebno najti nove, inovativne oblike javnega prevoza potnikov,« je poudaril mag. Matjaž Vrčko, vodja Sektorja za javni potniški promet na MZI. Gojčič izzivu razpršene gradnje dodaja še slabo stanje železniške infrastrukture, nepovezanost mestnih in primestnih avtobusnih ter železniških prevozov, hkrati pa obremenjenost mestnih vpadnic in AC obroča ter dodaja, da »potrebujemo integriran sistem prevozov, ki se bodo medsebojno dopolnjevali in si ne konkurirali, temveč skupaj stremeli k zmanjšanju potrebe po uporabi osebnih vozil«.
»Če želimo, da bi ljudje javni promet uporabljali večkrat, moramo najprej razumeti, zakaj ga sedaj uporabljajo tako redko«, ugotavlja dr. Aidan Cerar iz IPoP – Inštituta za politike prostora, specializiranega tudi za raziskave javnega mnenja o trajnostnih tematikah. »Kaže, da imajo kar dobre razloge – čas potovanja z javnim prometom je pogosto predolg, še posebej za tiste, ki ne stanujejo v mestih. Pri tistih, ki stanujejo blizu postaj pa je pogosta ovira nizka frekvenca linije in predlogo čakanje na povezave.« Pogovori z zaposlenimi v podjetjih v sklopu projekta SmartMOVE kažejo, da so uporabniki, ki opustijo vožnjo z lastnim avtomobilom za vsakdanje poti, s svojo odločitvijo zelo zadovoljni in to občutijo kot posebno vrsto svobode.
Kakšne spremembe si lahko v kratkem obetamo v javnem potniškem prometu?»Pri LPP-ju si želimo ustvariti pogoje, ki bodo spodbudili posameznike, da se bodo namesto za dnevno uporabo osebnih vozil raje odločali za uporabo javnih oblik prevoza«, je povedal namestnik direktorja LPP-ja dr. Rok Vihar in kot ključno aktivnost izpostavil nadgradnjo sistema enotne mestne kartice Urbana, preko aplikacije, ki bo omogočala multimodalnost na območju LUR.
Mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ – Potniški promet je izrazila zadovoljstvo z dejstvom, da število njihovih potnikov v splošnem narašča in da dvigujejo kvaliteto prevoza s številnimi sodobnimi, tudi dvopodnimi vlaki. Želijo si dodatnih vlaganj v železniško infrastrukturo, dvotirnosti in elektrifikacije regionalnih prog. Zavedajo se, da je za še večjo privlačnost železniškega prevoza pomembna tudi ponudba dopolnilnih storitev, zato so na tem področju še posebej angažirani. Storitve prevoza potnikov skupaj z različnimi partnerji že nadgrajujejo v celovito prevozno storitev OD DOMA DO CILJA – po konceptu »MaaS – Mobility as a Service«, kot so sistemi »P+R s SŽ – Parkiraj in se pelji s SŽ«, in »E-naprej: e-avto, e-skuter, e-kolo«, skladno s koncepti mobilnosti »Carsharing« in »Bikesharing«. Kakšno vlogo vidijo v dopolnjevanju javnega potniškega prometa ponudniki novih oblik mobilnosti?V podjetju GoOpti želijo ponuditi storitev fleksibilnih skupinskih prevozov od doma do delovnega mesta. Kot pravi CEO podjetja GoOpti Marko Guček, bodo ti prevozi stroškovno ugodni ter okoljsko zelo nizko obremenilni, predvsem pa bi utegnili predstavljati učinkovito rešitev tako za delodajalce kot uporabnike pa tudi mesta sama po sebi. »Prihodnost mobilnosti je v opuščanju rabe osebnih avtomobilov in uporabi alternativnih oblik, kot so javni potniški promet, souporaba vozil in skupinski prevozi. Le skupaj z vsemi deležniki lahko spremenimo mobilnost, ki bo okolju in človeku prijazna«, je povzel Guček. Učinkovitost prevozov bodo kot partner evropskega projekta SmartMOVE tudi preizkusili, in sicer bodo pilotno kar tri mesece, začenši s 1. februarjem 2023, zaposlene s severne okolice Ljubljane vozili na delo na območje Univerzitetnega kliničnega centra in BTC-ja.
Uspešnost sistema souporabe avtomobilov Avant2Go kaže, da so nove oblike mobilnosti zelo zaželene. Število uporabnikov vztrajno narašča, a kot pravi prokurist podjetja Avantcar Matej Čer, je za bilo za uspeh potrebnega veliko entuziazma, saj so orali ledino, rentabilnost na dolgi rok pa je glede na investicije vprašljiva, tako da bi zelo pozdravili možnost integracije z JPP ali morebitne subvencije za t.i. carsharing. Poudaril je, da ta lahko predstavlja le kapilarno napajanje javnega prevoza, ki potrebuje korenite sistemske rešitve. »Slovenci smo izjemno navezani na svoje avtomobile in jih je težko prepričati v to, da bi se jim odrekli. Zanimivo bo opazovati, če bo morda inflacija, s katero se soočamo, zadosten motiv za spremembo potovalnih navad pri nas«, je dodal.
V Nomagu vidijo razvoj trajnostne mobilnosti v sočasnem razvoju javnega potniškega prometa, tako avtobusnega kot železniškega, ter različnih rešitev mikromobilnosti za premagovanje prvega in zadnjega kilometra poti, klasične postaje pa bi nadomestila multimodalna vozlišča. »Predvsem se nam zdi ključnega pomena povezovanje različnih oblik mobilnosti, ki skupaj zadovoljijo vsakodnevne potrebe in želje uporabnikov«, je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti pri podjetju Nomago in dodal, da je komplementarna in učinkovita infrastruktura mikromobilnosti izjemno pomembna za povezovanje obrobja z mestnim središčem, poslovnimi centri in P+R parkirišči na nivoju celotne regije. »Le s tovrstnimi rešitvami bomo lahko govorili o MaaS – mobility as a service«, poudarja Beltram.
Dogodek je potekal v Kristalni palači in ga je sponzorsko podprlo podjetje BTC, d.d., izveden pa je bil v okviru projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, ki ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finačnega mehanizma EGP in s sredstvi pripadajoče slovenske udeležbe v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Prihodnost mobilnosti je v sodelovanju javnega potniškega prometa in alternativnih oblik prevoza Sibil Klančar, vršilka dolžnosti direktorice Direktorata za razvojna sredstva iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je poudarila, da so na Ministrstvu v letu 2022 podjetja podprli z zelo močnim investicijskim ciklom, pod ingerenco MGRT je bilo na voljo več kot 700 milijonov sredstev. Poleg interventnih ukrepov za omilitev posledic energetske krize, v letošnjem letu načrtujejo spodbude za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij, raziskave in razvoj, podjetništvo in internacionalizacijo, krožno gospodarstvo, les, turizem in šport. "Naše spodbude bodo letos še bolj usmerjene v krepitev dodane vrednosti, zelo pa si želimo vzpostaviti tudi vsebinske korake za spremljanje projektov, predvsem za večje projekte. Tako bomo lahko sproti spremljali napredek konkretnega razvojnega projekta pri podjetju,"
"Prvič se soočamo s situacijo, da v sklopu Kohezije še niso na voljo konkretni razpisi za črpanje evropskih sredstev. Imamo pa konkretne informacije, s katerimi se podjetja na pridobitev nepovratnih evropskih sredstev lahko odlično pripravijo," je povedala Kristina Kočet Hudrap, direktorica svetovalnega podjetja Tiko Pro in predstavila odprte nacionalne razpise: razpis za sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov od TRL 6 do TRL 8, razpis za prenovo turističnih objektov, Eko sklad za podjetja, razpis za sončne elektrarne z baterijskimi hranilniki, razpis za krožno gospodarstvo, vavčerji za LCA analizo, vavčer za dvig digitalnih kompetenc, Ukrep 4.2 in krediti SID banke. Ob tem je podjetja spodbudila, da se na razpise prijavijo z namenom strateške rasti in razvoja podjetja, ne le zaradi pridobitve nepovratnih sredstev.
Kako se lotiti zelene preobrazbe za uspešno črpanje evropskih sredstev, je predstavil Žiga Čebulj, svetovalec na področju inovacij, digitalizacije in zelenih tehnologij iz CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo Slovenije: "Podjetja, ki želijo dokazati trajnostno usmerjenost naj se najprej vprašajo, kje na poti zelenega prehoda se nahajajo, kakšen je njihov ogljični in trajnostni odtis ter kaj odtise povzroča? Zelo pomembno je tudi, da ocenijo kakšne so priložnosti in tveganja zelenega prehoda. Pri tem jim je lahko v pomoč digitalno strateško orodje na poti do zelene preobrazbe, Green Star. V CER-u smo ga razvili skupaj z mednarodnimi partnerji, da podjetja opolnomočimo za sistematično zeleno preobrazbo."
Da bodo z evropskim financiranjem slovenska podjetja lažje uresničila svoje projektne ideje, je konkretne priložnosti razpisov znotraj ekosistema evropskih programov, predstavil strokovnjak za evropske razpise iz podjetja Tiko Pro, Uroš Malbašić: "Tipe programov, ki se financirajo, lahko razdelimo v razvojno raziskovalne, z razpisi Eureka, Horizon in drugimi, investicijske z razpisom CEF, IPA in drugimi, specialne programe, ki imajo točno določen namen, misijo, na primer izbrane panoge in tehnologije, sem med drugimi spadata razpisa COSME, ki je namenjen izključno malim in srednje velikim podjetjem in IHI. In programi, ki spodbujajo projekte mehkih aktivnosti, na primer usposabljanja, ozaveščanja, med razpisi so med drugim aktualni Interreg, Eureka+ in Creative Europe."
Kje so nepovratna sredstva v letu 2023 in kako jih pridobiti? CER je bil slovenski sopodpisnik skupnega pisma, ki ga je evropskemu svetu poslalo 40 poslovnih voditeljev in inovatorjev. V pismu smo pozvali k visokim podnebnim ambicijam in pripravljenosti za hiter odziv na globalno konkurenco za trajnostni razvoj v okviru GreenDeala. Evropski svet je 9. februarja potrdil predlog Evropske komisije za industrijski načrt za zeleni posel (GDIP) in pozval k nadaljnjemu napredku. Sklepi EU sveta povzemajo temeljna načela in takojšnje ukrepe, priporočene v skupnem pismu, ki smo ga pripravili. Celotno pismo si lahko preberete tukaj. CER med podpisniki Poziva k visokim podnebnim ambicijam
S čim se ukvarjate v EY Slovenija in katere cilje zasledujete kot organizacija?
V EY Slovenija nudimo storitve s področij dajanja zagotovil in revizije, transakcij, razvoja strategij ter svetovanja na področju davkov in prava. Pri delovanju upoštevamo potrebe vseh naših deležnikov – strank, zaposlenih in družbe – saj se zavedamo, da je boljše poslovno okolje tisto, ki spodbuja trajnostno in vključujočo gospodarsko rast.
Kakšen je pomen Direktive glede poročanja podjetij o trajnosti (CSRD) za slovenska podjetja?
V Sloveniji je nekaj manj kot 500 podjetij, ki bodo zavezana za poročanje v skladu s CSRD. To so velika podjetja, za katere že velja Direktiva o nefinančnem poročanju (NFDR), velika podjetja, za katere NFRD še ne velja, ter srednja in mala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Podjetja bodo morala glede na določene kriterije v skladu s CSRD prvič poročati za poslovno leto 2024, 2025 oziroma 2026. Nova pravila bodo zagotovila, da bodo imeli vlagatelji in drugi deležniki dostop do informacij, ki jih potrebujejo za oceno naložbenih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in drugih trajnostnih vidikov. Predvidoma bodo zagotovila kulturo transparentnosti o vplivu podjetij na ljudi in okolje. Stroški poročanja se bodo srednje- do dolgoročno za podjetja manjšali sorazmerno z usklajenostjo informacij, ki jih bo podjetje moralo zagotoviti.
Sodelovanje med poslovnimi funkcijami v podjetjih bo v zvezi z ESG pomembnejše kot kadarkoli doslej, ker gre za resnično multidisciplinarno tematiko.
Kaj pa ESRS, IFRS S1/S2 in prihajajoče zahteve?
Evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS) zagotavljajo podlago za izvajanje obveznih razkritij, ki jih zahteva CSRD. Predlogi Evropske svetovalne skupine za finančno poročanje (EFRAG) temeljijo na načelu dvojne pomembnosti - vpliv na podjetje in vpliv na ljudi in okolje, okvir Mednarodnega odbora za trajnostne standarde (ISSB) pa je bolj usmerjen v naslavljanje podnebnih vprašanj in zaščito vlagateljev. Omenjeni predlogi standardov se osredotočajo na vpliv različnih vidikov trajnosti na podjetja ter vpliv podjetij na okolje in družbo.
Direktiva CSRD zahteva tudi revizijo predstavljenih informacij o trajnosti, ki bodo del poslovnega poročila podjetja. Bistveno je namreč, da podjetja zagotovijo povezljivost med finančnim in trajnostnim poročanjem, da bodo te jasne in uporabne za vse deležnike.
Revizorji bomo tako po strokovni presoji poročanih informacij o trajnostnih dejavnikih podali naše zagotovilo o tem, da predstavljene informacije ne vsebujejo pomembnih napačnih navedb. V prvih poročevalskih letih bomo revizorji podali omejeno zagotovilo glede poročanih informacij o trajnostnih dejavnikih, v kasnejših letih (na podlagi aktualne časovnice od leta 2028 naprej) pa predvidoma sprejemljivo zagotovilo.
Kakšna je razlika med omejenim in sprejemljivim zagotovilom?
Sklep omejenega zagotovila je običajno izražen v obliki, ki pove, ali je revizor na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov opazil kar koli, zaradi česar bi verjel, da so informacije o obravnavani zadevi pomembno napačne. Ker je raven zagotovila, pridobljenega pri poslu dajanja omejenega zagotovila, nižja kot pri poslu dajanja sprejemljivega zagotovila, se postopki, ki jih revizor izvaja pri poslu dajanja omejenega zagotovila, po vrsti in času razlikujejo in so manj obsežni kot pri poslu dajanja sprejemljivega zagotovila. Glavne razlike med postopki za posel dajanja sprejemljivega zagotovila in posel dajanja omejenega zagotovila so med drugim drugačen poudarek na vrsti različnih analitičnih in drugih postopkov kot vira dokazov, odvisno od okoliščin posla, in to, da pri poslu omejenega zagotovila revizor lahko izbere manj postavk za pregledovanje ali opravi manj postopkov, kot bi jih v primeru posla dajanja sprejemljivega zagotovila.
Kaj lahko podjetja glede zgornjih zahtev storijo že danes?
Izkušnje iz prakse kažejo, da je koristno, da podjetja ne čakajo na uveljavitev zakonodajnih zahtev, temveč se že danes pripravljajo v smeri, kot da se bo za poročanje informacij o trajnosti zahtevala enaka zanesljivost kot za finančno poročanje.
Če želijo podjetja doseči transparentno trajnostno poslovanje in zagotoviti zakonsko skladno poročanje, je izjemno pomembno, da se aktivnosti poslovodstva, odgovornih za upravljanje tveganj, notranjih revizorjev in drugih deležnikov v celotnem procesu medsebojno dopolnjujejo. Osebe na omenjenih položajih izjemno vplivajo na sposobnost podjetja, da uspešno krmari med izzivi trajnosti in izkoristi priložnosti zelenega prehoda ter obenem celovito upošteva trajnostne standarde, predvsem pri vsakodnevnem poslovanju.
EY je globalna organizacija z več kot 300.000 zaposlenimi v več kot 150 državah sveta. V EY Slovenija v Ljubljani več kot 200 strokovnjakov z različnih področij z zastavljanjem boljših vprašanj odpira pot do novih rešitev kompleksnih problemov, s katerimi se srečujejo naše stranke. Poslanstvo EY je grajenje boljšega poslovnega okolja, ki ga zasledujemo pod iniciativo #BetterWorkingWorld.
Kako se pripraviti na revidiranje trajnostnih poročil, ki ga zahteva nova Direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti (CSRD) To prinaša številne koristi, kot so zmanjšanje stroškov energije z zmanjšanjem energetskih odpadkov in učinkovitejšo uporabo virov, izboljšanje ugleda blagovne znamke in javne podobe, večja zavzetost, morala in motivacija zaposlenih, skladnost z zakonodajo. Poleg tega lahko ti podatki podjetjem pomagajo pri oblikovanju natančnejših trajnostnih načrtov in razvoju strategij za zmanjšanje njihovega vpliva na okolje.
Na prvem letošnjem prenosu znanja z naslovom »Ogljični odtis podjetja« so sodelujoči predstavili svoje izkušnje, kakšne metode obstajajo, kako se pravilno izračuna ogljični odtis, kaj pomeni verifikacija ogljičnega odtisa in izdelava strategij za ogljično upravljanje.
Če so bili ESG koncepti trajnosti še nedavno zelo abstraktni, so sedaj že precej konkretni. Del tega pa je tudi koncept ogljičnega odtisa, izračun katerega od podjetij zahteva vse več deležnikov. Petra Kandus, svetovalka za trajnostne poslovne strategije in nefinančno poročanje, CER, pojasnjuje pomen izračunavanja ogljičnega odtisa in razlikovanje med ogljičnim odtisom podjetja in produkta ali storitve. »Ogljični odtis je temelj, na katerem temelji celotna strategija podnebnega ukrepanja«. Za izračun ogljičnega odtisa je izpostavila uporabo standarda GHG Protocol (Greenhouse Gas Protocol), katerega uporaba je najbolj razširjena.
Gregor Simonič, revizor poročil ogljičnega odtisa organizacije in proizvoda v podjetju Bureau Veritas, je predstavil kako poteka verifikacija metodologije ogljičnega odtisa, postopek izdelave strategij za ogljično upravljanje in postopek GAP analize. »Verifikacija ogljičnega odtisa ni pomembna zgolj zato, ker jo predpisujejo različni standardi temveč zato, ker s tem podjetje na transparenten način komunicira s svojimi deležniki in lažje načrtuje nadaljnje ukrepe za doseganje ciljev ter jasno pokaže svojo zavezanost k trajnostnemu delovanju.« Poudaril je tudi bistvo ločevanja med validacijo, ki se jo opravi v procesu prihodnjega delovanja kot je to strategija upravljanja z ogljičnim odtisom in verifikacijo, ki je namenjena potrjevanju preteklih dejanj, kot je sam izračun ogljičnega odtisa.
Na okrogli mi so podjetja Lumar, A1 Slovenija in Wienerberger predstavila, kako so se lotila izračunavanja ogljičnega odtisa, katere obsege obravnavajo danes, s kakšnimi izzivi se srečujejo ter kako pripravljajo akcijske načrte za investicije.
Nataša Teraž Krois, vodja razvoja, Lumar IG je poudarila, da se v podjetju Lumar IG s izračunavanjem ogljičnega odtisa podjetja, kot tudi produkta ukvarjajo že dlje časa in imajo vzpostavljen sistem za sledenje emisijam iz obsega ena in dva, ki ga nameravajo v kratkem tudi nadgraditi z namenom zagotavljanja bolj natančne sledljivosti emisijam. Ker si želijo z zainteresiranimi stranmi transparentno komunicirati bodo svoj ogljični odtis tudi verificirali. Pri investicijah je opozorila na pomembno vlogo in soudeležbo vodstva pri sprejemanju odločitev z namenom zelenega prehoda.
V A1 Slovenija so pričeli z izračunom ogljičnega odtisa na zahtevo matičnega podjetja s sedežem v Avstriji. Zlatka Poličar, ekspert za družbeno odgovornost pri A1 Slovenija je razložila, da so aktivno začeli s sledenjem emisijam toplogrednih plinov po seznanitvi s sistemom ravnanja z okoljem in postopkom certificiranja standarda ISO 14001. V podjetju trenutno sledijo emisijam iz obsega 1 in 2, medtem, ko matično podjetje spremlja tudi emisije obsega 3. Trenutno svojo učinkovitost uporavljanja z ogljičnim odtisom izboljšujejo preko okoljskih programov, s katerimi želijo doseči ogljično nevtralnost do leta 2030. Zeleni prehod je podjetju omogočil tudi nove poslovne modele, tako so v A1 začeli s hitrimi praksami kot so programi krožne ekonomije pri obnavljanju telekomunikacijske infrastrukture ali ločevanja odpadnih mobilnih telefonov, kar pa počasi vodi v večje projekte kot je prehod na obnovljive vire energije in samooskrbo.
Že nekaj časa pa ogljičnemu odtisu obsega ena in dva sledijo v podjetju Wienerberger, v katerem so si za letošnje leto zadali cilj izračun ogljičnega odtisa obsega tri, je predstavil Amel Emkić, produktni vodja Adria regija, Wienerberger. Izpostavil je tudi, da so emisijam obsega ena in dva prvotno začeli slediti zaradi okoljskih deklaracij izdelkov sedaj pa tudi zaradi pritiskov zakonodaje kot je Taksonomija. »Poleg podpore vodstva je pomemben dejavnik tudi to, da se takega projekta podjetje loti skupinsko in da je s cilji seznanjen vsak zaposlen«, je poudaril in podelil vpogled, da obstajajo majhni in hitri ukrepi, ki jih lahko naredimo na nivoju posameznika.
Dogodek je organiziran v sodelovanju s projektom CAESAR 2.
Prenos znanja: Ogljični odtis podjetja Ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami je nova gospodarska gonilna sila. Zeleni prehod gospodarstva že zahteva obsežno usklajevanje in sodelovanje v vseh panogah. Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja pri vzpostavljanju jasnih in stabilnih politik za doseganje konkretnih sprememb bo ključno. Tako v ospredje prihaja pomen dialoga oblikovalcev politik in gospodarstva za uspešen zeleni prehod družbe in doseganje ambicioznih podnebnih ciljev ter ključna vprašanja s katerimi se podjetja soočajo na poti dekarbonizacije. Tako smo na zelenem zajtrku, 1. marca 2023 pod naslovom PODNEBNE AMBICIJE 2030: Ključna vprašanja na poti dekarbonizacije podjetij, s sogovorci govorili o: - pritiskih zelenega prehoda, ki se na eni strani odražajo v obliki zahtev iz strani potrošnikov, trga in poslovnih partnerjev in na drugi strani v obliki doseganja zelenih in podnebnih ciljev in trajnostnega poročanja,
- zelenih rešitvah in produktih, ki jih ponujajo,
- ključnih izzivih zelenega prehoda in
- njihovih željah in pričakovanjih do sodelovanja z vlado.
Slovenija pri strategijah in načrtih ambiciozna, zaostajamo pri implementaciji Minister za podnebje, okolje in energijo, Bojan Kumer je v uvodnem pogovoru izrazil zadovoljstvo, da so z reorganizacijo ministrstev podnebne spremembe naposled postale resor, enakovreden drugim. Na Ministrstvu stremijo k uresničitvi zastavljenih ciljev do leta 2030, tudi k 45-odstotnim deležem obnovljivih virov v končni rabi energije in 14,5-odstotnim povečanjem učinkovitosti rabe energije. Izpostavil je težavo, da je Slovenija deklarativno ambiciozna, zaostaja pa pri uresničevanju. Razloge za to pa Kumer vidi v velikem pomanjkanju kadrov in kompetenc, kar povzroča nejasno in zapleteno postavljanje programov in zakonodaje. Zato je ključnega pomena, da se zakonodaja, strategije in programi postavljajo skupno, s prispevki deležnikov iz gospodarstva, kjer veliko potrebnega znanja že obstaja.
Trajnostna in konkurenčna prihodnost v luči odgovornega ravnanja z naravnimi viri Zakaj se ne premaknemo dlje pri prizadevanju za podnebne spremembe kot pa smo sedaj, je bila glavna tema dr. Janeza Potočnika, nekdanjega evropskega komisarja za znanost in raziskave ter za okolje in trenutnega partnerja SISTEMIQ, ki je izpostavil problematiko padca materialne produktivnosti po letu 2000 skoraj na polovico. Razloge vidi v tem, da na vsako rešitev gledamo preveč preprosto in ne povezano, premalo pozornosti posvečamo upravljanju z materiali in smotrnosti porabe. Tako ravnanje je nevzdržno in je pripeljalo do okoljskih in ekonomsko-družbenih učinkov, s katerimi živimo danes. »Če želimo uresničiti cilje trajnostnega razvoja bo potrebna širša ekonomska, socialna in kulturna preobrazba«. Potočnik je dejal, da ne potrebujemo luči, temveč svetlobo, ne potrebujemo avta, temveč prevoz, ne potrebujemo pesticidov, temveč zdravo hrano, kar pa je koncept krožne ekonomije, ko izdelek postane storitev in s tem pripomore k prihranku materialov.
Zeleni prehod je lahko poslovna priložnost Sogovorci na okogli mizi so izpostavili, da v zelenem prehodu ne vidijo le tveganj vendar predvsem veliko priložnosti. Marjan Volpe, direktor SICO ocenjuje, da je razmerje med priložnostmi in tveganji 3:0. Tudi Rok Vodnik, direktor Kolektor Technologies vidi veliko priložnosti v sektorjih v katerem je Kolektor aktiven. Po drugi strani pa se zavedajo, da je zeleni prehod nujen, in da bodo podjetja leta 2050 obstaja le, če postanejo trajnostna. Maja Brelih Lotrič, direktorica LOTRIČ Metrology tudi vidi izpolnjevanje ambicij za dekarbonizacijo kot priložnost, k takšnemu delovanju jih med drugim vodijo potrebe trga. »Že naše storitve in proizvodi spodbujajo trajnost,« je še povedala. Nenazadnje, kot je poudaril Miro Cepec, glavni operativni direktor, SKB banke, bodo podjetja izgubila dostop do finančnih virov, če ne bodo mogla dokazati, da delujejo okoljsko vzdržno. Banke niso edini deležniki, ki postavljajo zahteve za trajnostne zaveze. Vedno več pritiska za zeleni prehod in trajnostno poročanje so podjetja deležna s strani potrošnikov, poslovnih partnerjev in trga na katerem poslujejo. Dodatno poročanje pritiska na že tako preobremenjene resurse podjetij kjer se soočajo z izzivom pomanjkanja kadra in potrebnih kompetenc.
Dogodek je povzel državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl, ki je ponovno poudaril vrednost večstranskega pristopa pri zasnovi zakonodaje, strategij in programov in pozval vse, naj se udeležijo procesa snovanja in revizije dveh ključnih dokumentov v nadaljnih nekaj mesecih, in sicer Podnebnega zakona, ki bo šel v javno obravnavo v nekaj tednih in pa posodobljenega načrta NEPN.
PODNEBNE AMBICIJE 2030: Ključna vprašanja na poti dekarbonizacije podjetij V podjetju Lumar smo izjemno veseli in ponosni, da smo prejeli že tretji okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), tokrat v novi kategoriji razvojni dosežki zelenih tehnologij. Še vedno smo namreč edini slovenski proizvajalec montažnih hiš s tem priznanjem. Okoljski certifkat potrjuje naša prizadevanja za implementacijo predvsem okoljskih kazalnikov, pri čemer je ključna LCA analiza vgrajenih materialov. Vse skupaj pa nadgrajujemo tudi s »paketnimi rešitvami«, ki celovito naslavljajo trajnostno bivanje. In skupaj pripomorejo k gradnji objektov, ki ob nižji rabi energije, nizkim stroškom skozi celoten življenjski cikel ponujajo visoko bivalnjsko ugodje,« je ob prejetju okoljskega certifikata ZKG povedala vodja trajnosti in razvoja Lumar Nataša Teraž Krois.
Certifikat podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK, ki je v obrazložitvi napisal: »V podjetju Lumar poteka stalen razvoj v smeri inovativnih rešitev in izboljšav njihovih produktov, pa tudi ostalih procesov in poslovanja v smeri trajnostnih in zelenih usmeritev, pa tudi zadovoljstvo strank in kakovost bivanja. Okoljski certifikat ZKG za razvojni dosežek zelenih tehnologij za implementacijo konstrukcijskih sistemov kot enemu izmed ključnih kazalnikov pri razvoju tehnologij zelenega prehoda v prakso, predstavlja nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov (zunanje in notranje stene, stropovi, streha) ob upoštevanju metrike trajnostne gradnje in z mislijo na kakovosti bivalnega ugodja in udobja.
Razvojni dosežek je usmerjen predvsem k različnim analizam in izračunom vplivov na okolje in tudi finančne vidike v celotni življenjski dobi ob upoštevanju družbene sprejemljivosti. Pri tem je ključna LCA analiza vgrajenih materialov, kot tudi analiza življenjskega cikla konstrukcijskih sistemov.
Kot ponudnik celovitih in trajnostno usmerjenih rešitev gradnje lesenih montažnih objektov, ob razvoju konstrukcijskih sistemov, razvijajo in implementirajo tudi ostale t.i. »paketne rešitve«, ki celovito naslavljajo trajnostno bivanje, sem sodijo: zelene strehe (možnost urbanega čebelarstva) sončna elektrarna, elektro polnilnica, prezračevalni sistem, sistem pametnega upravljanja hiše – optiMOON. Trajnostne vidike ne omejujejo zgolj na okolje, temveč jih preko ostalih kazalnikov trajnostnih poslovnih modelov implementirajo tudi v vrednostne verige in tudi do okolja vzdržnega vedenja na vseh nivojih v podjetju. Lumarju prvi okoljski certifikat Znak kakovosti Trajnostne zgradbe: do 30 % večja produktivnost in zavzetost zaposlenih
V podjetju Corwin so prepoznali degradirana zemljišča kot priložnost za trajnostno gradnjo, s katero med drugim zasledujejo načela ESG. »Trudimo se postaviti standard, kako naj bi bila videti zelena gradnja in kakšne so njene prednosti. To prinaša številne izzive, vendar je splošna zaveza našega podjetja trajnostni gradnji, ki ima številne prednosti. Ena od nevidnih prednosti za mesta, med katerimi je tudi Ljubljana, so zagotovo zelene strehe. Pomagajo znižati splošno temperaturo v mestu,« je povedal dr. Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija.
Vilharia: poslovna stavba, ki narekuje nova, trajnostna merila za razvoj
Objekt bo zgrajen v skladu s trajnostnim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem. Zrasel bo na več kot desetletje degradiranem območju med Vilharjevo cesto in železniško progo, na lokaciji med Situlo in bodočo Emoniko.
Zgradba podolgovate oblike bo sestavljena iz petih nadstropij, pod zemljo bosta še dve etaži. Med nadstropja bodo umeščeni zeleni atriji, uporabniki pa bodo imeli tudi dostop do zelenih zunanjih površin. Pritličje bo namenjeno javno dostopnim dejavnostim. Polovica strešnih površin bo namenjena proizvodnji fotovoltaične energije, druga polovica bo ozelenjena ter opremljena za športne in rekreacijske dejavnosti.
Investicija v Ljubljano – za minimalno obremenitev okolja
Objekt je skupaj s slovenskim ponudnikom inženirskih rešitev Elea iC zasnoval danski arhitekturni biro Schmidt Hammer Lassen (SHL), ki je že podpisan pod nekaj svetovnih kulturnih znamenitosti med Köbenhavnom in Šanghajem. Kot so povedali pri SHL: »Pri načrtovanju gre za ljudi, arhitektura ni nič sama po sebi, če ni osredotočena na ljudi, ki jo bodo uporabljali. Naša vizija je vedno oblikovati zgradbe in prostore, ki vračajo skupnosti in uporabnikom.«
Začenja se gradnja največje poslovne stavbe Vilharia Chapter Zero Slovenia je pobuda za obvladovanje podnebnih sprememb, katere namen je
povezati člane nadzornih svetov, uprav in upravnih odborov ter jim predati znanje o vodenju
razprav o vplivih podnebnih sprememb. S tem se Chapter Zero Slovenia pridružuje globalni
pobudi Climate Governance Initiative, ki podpira razvoj kompetenc organov vodenja in nadzora,
da podnebne spremembe uvrstijo med prednostne naloge poslovanja družbe. Kot eden izmed
svetovnih poglavij bo Chapter Zero Slovenia slovenskim gospodarstvenikom omogočil, da se
učijo iz izkušenj družb z vsega sveta, ki podnebne vidike že vključujejo v procese odločanja.
Vljudno vabljeni, da se pridružite na otvoritvenem dogodku Chapter Zero Slovenia, ki bo 18. aprila 2023 ob 9. uri v Kristalni palači, BTC v Ljubljani.
Pobudo za obvladovanje podnebnih sprememb bodo udeležencem predstavili predstavniki ustanovnih članov Barbara Uranjek, direktorica, Britansko-slovenska gospodarska zbornica,
Gorazd Podbevšek, predsednik, Združenje nadzornikov Slovenije in Barbara Žibret Kralj, Partner, Deloitte Slovenia.
Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije
dr. Nataše Pirc Musar.
Več o dogodku in prijava >> Chapter Zero Slovenia - otvoritveni dogodek
|