1. dogodek v sklopu nacionalne kampanje zaBOLJŠIZRAK.si

Naša generacija je notranja generacija, ki preživi v zaprtih prostorih več kot 90 odstotkov svojega časa. Stavbe postajajo vedno bolj zrakotesne in na kakovost notranjega zraka vplivajo zelo različni dejavniki. Eden pomembnejših med njimi je val energetskih prenov vseh stavb. Pri zagotavljanju boljše kakovosti zraka v notranjih prostorih bodo potrebne velike izboljšave tako v regulativi in financiranju kot zasnovi, gradnji, uporabi in vzdrževanju stavb. 

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je uvodoma izpostavil pomembnost skrbi za dober zrak. Kot je poudaril, ima velik vpliv na kakovost zdravja prezračevanje prostorov, a to samo po sebi ni dovolj. Izvedeno mora biti kakovostno in na pravi način, je dejal.

Dr. Andreja Kukec, predavateljica na Medicinski fakulteti in prav tako sodelavka NIJZ, je predstavila aktualno raziskavo vpliva zraka na primeru izbranih slovenskih osnovnih šol. Največ šol, ki so jih obravnavali, je bilo v v ruralnem okolju, največ med njimi pa jih je bilo zgrajenih po letu 1945. V primerjavi z otroki v šolah v ruralnih okoljih imajo otroci v mestnih okoljih 2,7-krat večje obete za simptome bolezni dihal. Med priložnostmi za izboljšavo v teh konkretnih šolah so, denimo, na NIJZ evidentirali prenove stavb ali implementacijo mehanskega prezračevanja, kot nevarnost pa bližino toplarne.

Atze Boerstra, univerzitetni profesor na Nizozemskem in podpredsednik institucije REHVA (neodvisne federacije evropskih ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih zvez), je med drugim postregel s podatkom, da ogljikov monoksid v Evropi ubije približno toliko ljudi kot zloraba alkohola. Kot primer neustrezne ventilacije, ki ima lahko zelo negativne učinke, je navedel manj kot enourno vožnjo z avtobusom, v katerem en sam okuženi okuži 18 drugih, tudi tiste, oddaljene deset metrov. Boerstra je znova opozoril na vlogo aerosolov pri okužbah. 



Dekanja fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru prof. dr.  Vesna Žegarac Leskovar in  dr. Vanja Skalicky Klemenčič raziskujeta vpliv arhitekture domov za starejše na širjenje covida-19. Raziskava je sicer še v teku. »Če smo v Sloveniji med pandemijo lahko zaprli šole in fakultete in če so podjetja uveljavila delo od doma, pa oskrbovanci domov za starejše niso mogli zapustiti. Niso mogli nikamor,« je opozorila.
V Sloveniji v zadnjih 15 letih niso zgradili nobenega novega doma, glede arhitekture obstoječih pa bosta skušali raziskovalki ugotovili, kako bi bilo mogoče življenje v njih v času epidemij – tudi, denimo, gripe – ustvariti kakovostnejše?

V okviru posveta je potekala tudi okrogla miza, na kateri so udeleženci spregovorili o kakovosti zraka v notranjih prostorih javnih stavb. Profesor interne medicine in zdravstveni analitik dr. Dušan Keber je pri tem ocenil, da nam epidemija covida-19 predstavlja neverjetno priložnost, da se opozori na pomembnost čistega zraka v notranjih prostorih. Obenem je opozoril, da se zadnje čase gradi energetsko učinkovite zgradbe, ki pa so zelo neprodušne.

Keber je posebej izpostavil problematiko čistega zraka v slovenskih šolah, saj kakovost zraka vpliva na mentalne sposobnosti ljudi. "Če je merilo čistega zraka okoli 400 delcev na milijon, je v današnjih učilnicah okoli 3000 do 4000 delcev na milijon," je opozoril.

Predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan je glede tega dejal, da smo nedavno šole super hitro energetsko sanirali, tako da imajo zdaj zelo zatesnjena okna in vrata, kar pa seveda vpliva na kroženje zraka. "Tam, kjer so bile stavbe energetsko sanirane, je zdaj katastrofa," je dejal. Po njegovem mnenju bi bilo treba nujno čim prej pristopiti k vzpostavitvi kakovostnih prezračevanj s kakovostno rekuperacijo.

Da je energetska učinkovitost povzročila povečano zatesnjenost pri prezračevanju, se je strinjal tudi predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev in član upravnega odbora Inženirske zbornice Slovenije (IZS) Mitja Lenassi. Nerazumljivo se mu zdi, da ni sestavni del obnov javnih zgradb tudi kakovosten prezračevalni sistem. Pri tem je opozoril, da bi bil za reševanje teh težav potreben strokoven pristop, lotiti pa bi se bilo treba tudi posodabljanja zastarelih predpisov.

Tako kot pri šolah, so težave s prezračevanjem tudi pri domovih za starejše, je dejala vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za starejše in deinstutionalizacijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrejka Znoj. Med koronakrizo so to problematiko reševali tako, da so direktorjem domov posredovali navodila zdravstvene stroke, kako zagotavljati učinkovito prezračevanje.

Vsi sogovorci pa so si bili enotni, da je prava pot za reševanje te problematike kakovosten nadzor kakovosti zraka ter ozaveščanje tako splošne javnosti kot tudi politike o tej problematiki.

Posnetek celotnega dogodka


Povzeto po STA in Delo.si.