Na konferenci, o energetski učinkovitosti v stavbah, je CER partnerstvo za trajnostno gospodarstvo nadaljeval serijo dogodkov na temo povečanja energetske učinkovitosti. Na septembrskem dogodku je bilo govora o tem kako lahko energetsko učinkovitost povečajo podjetja, novembrski hibridni dogodek pa smo posvetili energetski učinkovitosti v stavbah.

Predavatelji in sogovorniki so osvetlili zakonodajne pritiske in motivacijske ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah, glavne ovire, da bi dosegli zastavljene cilje energetske prenove stavb, kako najti pravilne tehnične rešitve in nove poslovne modele za financiranje, kdo mora vse sodelovati, kako bi morali vsi spremeniti navade v stavbah ter, da na energetsko učinkovitost pri stavbah ne smemo gledati zgolj kot samostojni ukrep.


 

Najboljša energija je prihranjena energija

Barbara Hafner, direktorica za trženje v podjetju Knauf Insulation, je poudarila, da je potrebno najprej zmanjšati porabo energije, nato se šele posvečati (zelenim) virom energije in energetsko učinkoviti tehnologiji. Izpostavila je, da so glavni motivatorji za energetsko prenovo: ozaveščenost, zakonodajni vidiki, financiranje in ekonomika ukrepov. Teh principov pa se poslužujejo razne države članice Evropske Unije, kot na primer, v Angliji morajo stanovanjske stavbe, ki imajo več kot 1000m2, redno poročati podatke o porabi energije, kar pa tudi vpliva na višino najemnine stanovanj, ceno prodaje kompleksa in če teh podatkov pristojni organizaciji ne posredujejo dobijo kazni. Predstavila je še primer iz Nizozemske kjer zakonodaja veleva, da morajo imeti poslovne stavbe minimalni energetski razred C, hkrati pa država ponuja finančne subvencije. Prav tako je predstavila še nekaj drugih primerov iz drugih držav, katerim je bilo skupno to, da države preko zakonodaje dvigujejo standarde za energetsko učinkovitost stavb in ne sledenje zakonodaji kaznujejo.

Novi poslovni modeli 

Dejan Brozovič, vodja energetskih in trajnostnih produktov v podjetju Kolektor sETup je predstavil, da so deležniki energetskega trga vedno bolj aktivni, vedno več ljudi lahko proizvaja in prodaja energijo in jo hkrati tudi porabljajo. Poudaril je, da situacije niso več enoznačne kot so bile včasih, ko se je energijo pridobivalo centralno iz nekega večjega energetskega obrata (npr. termo elektrarne), in s tem se odpirajo nove priložnosti in novi poslovni modeli, kar pa predstavlja dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost. Tekom dogodka je večkrat poudaril, da se je strategij energetske prenove potrebno lotiti po fazah, ki jih podjetje opredeli preko akcijskega načrta za zeleni prehod podjetja.

S pomočjo energetskega pogodbeništva v energetsko prenovo 

Direktor energetskih storitev v Interenergo, Mohor Vrhovnik, je nadaljeval predavanja s predstavitvijo poslovnega modela podjetja Interenergo, ki se mu reče energetsko pogodbeništvo. Ta poslovni model ponuja rešitev vsem tistim, ki nimajo lastnih sredstev za energetsko prenovo pa bi se je vseeno radi lotili. Poslovni model na grobo deluje tako, da stranka pride z idejo o projektu energetske prenove k ponudniku tovrstnih storitev, kjer tej stranki pomagajo pri pripravi in implementaciji projekta. Partnerstvo med njima se sklene za več let, ponudnik pa je na koncu plačan od učinka projekta energetske sanacije, ki se kaže v finančnih prihrankih stranke. 

Zviševanje ciljev in povečevanje deleža OVE

Erik Potočar, vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na Ministrstvu za infrastrukturo, je predstavil, da so direktive, ki so vezane na energetsko učinkovitost stavb in rabo obnovljivih virov energije in o brez emisijskih stavbah pod revizijo za izboljšanje. Revizija direktiv je v obzir vzela kakšno stanje Paketa pripravljeni na 55. Trenutno stanje je tako, da  se je premalo postorilo na področju direktive za brez emisijske stavbe in enako je na področju energetske sanacije obstoječega stavbnega fonta. Tako se obetajo novi ukrepi med katerimi bodo dopolnitve, da se v energetsko izkaznico stavb vstavita dve novi kategoriji: A0 ki bo predstavljala brez emisijske stavbe in A+ ki predstavlja energetsko pozitivne stavbe, poleg tega pa se bo uvedel še stavbni osebni dokument, za namen spremljanja energetske prenove stavb in še druga zaostrovanja za dvig ciljev učinkovitosti.

Kaj narediti in ovire pri implementaciji ukrepov energetske prenove stavb

Na okrogli mizi so sodelovali Barbara Hafner, Knauf Insulation, Dejan Brozovič, Kolektor sETup, Primožem Krapežem, Eko sklad, Gašperjem Stegnar, Center za energetsko učinkovitost IJS in energetski svetovalec energetsko svetovalne mreže ENSVET, Marko Hočevar, Mestna občina Kranj in Miloš Vignjevič, direktor Upravljanja korporativnega in investicijskega bančništva NLB skupine. Okroglo mizo je moderirala Ana Struna Bregar, izvršna direktorica v CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo. Aktivna poslušalca s sklepno mislijo sta bila Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrutkuro in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitki GZS. 



Med kratkoročnimi, učinkovitimi, preprostimi in finančno ugodnimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti so sogovorniki izpostavili več ukrepov, kot na primer izolacija podstrešja, s čimer lahko dosežemo do 20% prihrankov, z izolacijo stopa v kleti ali garaži lahko prihranimo od 10 – 15%, enostavno je tudi upravljanje z gretjem, na primer da ne ogrevamo prekomerno ampak, da zmanjšamo temperaturo ogrevanja na toliko kolikor zares rabimo, učinkoviti so tudi organizacijski ukrepi kot so redno ugašanje računalnikov, ko zaposleni zaključijo z delom in manjše temperaturne in obratovalne nastavitve bojlerjev, pozabiti pa ne smemo na spremembe obnašanja uporabnikov stavb ter, da moramo začeti spremljati porabo energije in ne samo stanja na položnicah.

Med dolgoročnimi ukrepi so bile izpostavljene investicije v boljši izolacijski ovoj cele stavbe, priprava konkretnih načrtov, ki izkorišča energijo pridobljeno iz obnovljivih virov, financiranje ukrepov iz Eko sklada in vztrajno ozaveščanje ljudi. 

Glede ovir, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za povečanje energetske učinkovitosti, so se sogovorniki strinjali, da je potrebna prevetritev sistemov podeljevanj subvencij in izplačil, posebno tistih ki izhajajo iz dolgoročnih ukrepov in investicij. Izpostavljena je bila problematika različnih višin spodbud Eko sklada, kar pa promovira ene ukrepe bolj kot druge, slabost tega je gotovo, da tako nastavljene finančne spodbude zmanjšujejo učinkovitost ukrepov, ki bi se morali izvesti najprej. Enak sistemski problem nastane tudi, ko se pri energetskih pogodbah, ki so dolgoročne iščejo in delajo bližnjice za kratkoročnost. Večjo oviro predstavljajo tudi nesoglasja, ki so potrebna za izvedbo projekta energetske prenove večstanovanjskih stavb. 
Diskusija se je dotaknila tudi tematike pilotnih projektov in ovir, zaradi katerih marsikateri projekt ni bil uspešen ter potrebo po odpravljanju ovir, ki bi omogočala zagon demonstracijskih pilotnih projektov.

V zaključnih mislih so gostje okrogle mize in aktivna poslušalca Erik Potočar, vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije na Ministrstvu za infrastrukturo in Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitki GZS, izrazili, da postavljajo energetsko učinkovitost na prvo mesto in se je bodo nadalje lotevali proaktivno tako osebno kot poslovno.
 

Podani so bili tudi konkretni predlogi ukrepov za pospešitev energetske učinkovitosti v stavbah:

• Eko sklad mora dvigiti višine subvencij za energetsko učinkovitost (tako v % kot tudi v EUR). Poslovne prakse iz tujine ocenjujejo 40-60% subvencije kot najbolj učinkovite. Pri pozivih na Eko sklad je bilo poudarjeno, da trenutnih 20%  subvencij za ukrepe vzpodbuja sivo ekonomijo (izvedbe brez računov). Pomembna je konstantnost razpoložljivih subvencij, več ukrepov mora predstavljati višjo subvencijo. Nujno je poenostaviti in pohitriti postopke  (digitalizacija) ter dodati subvencijo za zeleno streho. 
• Glede kohezije za javne stavbe je potrebno ojačati pogodbeništvo (ESCO): trenutno obnovimo premalo javnih stavb, omejeno število zasebnih partnerjev, dolge vračilne dobe, slabi in nepravilni ukrepi. Prav tako je bil podan poziv k spremembi poslovnega modela: država naj z direktno subvencijo financira nujno potrebne ukrepe z daljšimi odplačilnimi dobami (lahko iz drugega obnovljivega fonda), dodati je kombinacijo pogodbeništva za ostale ukrepe.
• Država mora biti vzor pri izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost ter, da je nujna boljša komunikacija vzorčnih projektov.
• Potrebno je uvesti davčne olajšave (lahko tudi začasne, doker ne dosežemo ciljev) pri dohodnini za vlaganja v energetsko učinkovitost.
• Oblikovani ukrepi, ki ščitijo gospodinjstva pred visokimi cenami električne energije in zemeljskega plina (maloprodajna kapica, nižji DDV, znižana okoljske dajatve) ter ukrepi na področju drugih fosilnih goriv (znižanje trošarin na goriva ne evropski minimum, regulacija marže) ne spodbujajo dovolj gospodinjstev k učinkovitejši rabi energentov ter tako celo povečujejo breme znižanje porabe na velike poslovne porabnike v industriji (navedeni niso upravičeni do kapice). Učinkovitejši način naslavljanja izzivov porabe gospodinjstev bi bilo dvo- ali več-stopensko oblikovanje cenovne kapice, ki bi določila različne višine kapic glede na količino porabljene energije. Za osnovno količino porabe bi tako gospodinjstva plačevala nižjo ceno, da dodatno porabljene količine pa višjo. Navedeno rešitev so sprejeli denimo na Hrvaškem.
• Pomembno je, da so ukrepi države po različnih ministrstvih in drugih javnih subjektov usmerjeni v spodbujanje zelene transformacije, samooskrbo, znižanje porabe energije in fosilnih energentov nasploh. 
• Poslovni subjekti potrebujejo pri energetski transformaciji (še posebej pri projektih z daljšim obdobjem povračila) razpoložljivost t. i. blending instrumentov, kar pomeni kombinacijo nepovratnih (vsaj 20-30%) in povratnih sredstev. Brez teh spodbud se bo premalo podjetij pravočasno odločilo za navedene ukrepe.

Energetska učinkovitost lahko prinese številne koristi tako uporabnikom kot ponudnikom stavb in 
sicer prihrankov, izboljšano bivalno ugodje in tudi gospodarske priložnosti tako glede aktivacije gradbenega sektorja, kot tudi glede vlaganja prihrankov v druge aktivnosti. 

Na energetsko učinkovitost pri stavbah ne smemo gledati zgolj kot samostojni ukrep. Pri stavbah je potrebno imeti veliko širši pogled. V stavbah prebijemo 90% našega časa, vplivajo na naše počutje, varnost, zdravje, oblikujejo našo kulturo bivanja. Stavbe postajajo vedno bolj kompleksne za načrtovanje in vzdrževanje, prav tako pa tudi za razgradnjo. Da bomo imeli lepe, zdrave in učinkovite stavbe, danes še veliko bolj kot kadarkoli prej potrebujemo številna znanja in predvsem dobro sodelovanje med različnimi strokami. Ključno pa bo seveda financiranje ukrepov, tako javna kot zasebna sredstva.

Zaskrbljujoče dejstvo danes je, da ne dosegamo zastavljenih ciljev prenove stavb, energijo oz finance dobesedno mečemo skozi okna in nimamo kakovostnih notranjih prostorov.