Avtor: Miha Škrokov



Od 31. oktobra do 12. novembra poteka v Združenem kraljestvu, natančneje v Glasgowu 26. vrh o podnebnih spremembah COP26 pod okriljem Združenih narodov. Glavni namen dogodka je pospešiti globalno ukrepanje za uspešno odpravo podnebne krize.

Leta 2015 so na konferenci COP21 voditelji držav v Parizu dosegli zgodovinski dogovor: države sveta so sprejele zavezo omejiti globalno segrevanje krepko pod 2 stopinji Celzija in ciljati na 1,5 stopinje. Ta zaveza se je nato oblikovala v Pariški sporazum, pod katerim morajo vse države pogodbenice oblikovati nacionalne načrte (nacionalno določene prispevke – NDC) za blaženje podnebnih sprememb oziroma v prvi vrsti znižanje emisij toplogrednih plinov. Del sporazuma je bil tudi dogovor, da bodo pogodbenice svoje podnebne načrte osvežile vsakih pet let za prilagoditev ambicij aktualnim razmeram. Tako ima COP26 še dodatno težo, saj v letu 2021 mineva šest let od Pariškega sporazuma (zaradi koronavirusne pandemije je bil lanskoletni COP odpovedan) in do 12. novembra je za pričakovati predstavitve povišanja ambicij držav podpisnic.

Povišanja ambicij se je že lotila Evropska unija z novim svežnjem zakonodajnih predlogov »Pripravljeni na 55« izdanim 14. julija 2021, s katerim povečuje znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in sicer na 55 %, ta zaveza pa je pravno obvezujoča na ravni celotne Unije tudi z nedavno sprejetim podnebnim zakonom. EU bo kot najnaprednejše gospodarstvo na področju podnebnega ukrepanja imela tudi veliko diplomatsko moč pri pogajanjih na COP26.

Kaj se od držav udeleženk podnebne konference pričakuje?

COP26 mnogi svetovni mediji označujejo za prelomni in potencialno zadnji dogodek, ki še lahko svetovni ustroj usmeri na pot obvladovanja podnebne krize.

Na dogodku bodo države vlagale trud za doseg naslednjih ciljev:

1.     Povečanje ambicioznosti - Zagotoviti zavezo držav za ogljično neto nevtralnost do leta 2050 in ohraniti 1,5 °C segrevanja na dosegu.
2.     Prilagajanje podnebnim spremembam - Vzpostaviti vzvode za prilagoditev podnebnim spremembam in tako zaščiti skupnosti in ekosisteme najbolj dovzetne za škodo s konta učinkov podnebnih sprememb.
3.     Mobilizacija financ - 100 milijard ameriških doarjev na leto za pomoč pri podnebni tranziciji državam v razvoju.

Pomembne prelomnice na dogodku do danes

Indija presenetila, Kitajska razočarala

Drugi dan podnebne konference je zaznamovala nova zaveza tretje največje ogljične onesnaževalke na svetu Indije. Njen politični vodja, premier Narendra Modi je naznanil, da bo Indija postala podnebno nevtralna do leta 2070, povečala delež energije iz obnovljivih virov za polovico do leta 2030 in zmanjšala količino izpustov na milijardo ton.

Razočarala pa je Kitajska, ki se kot prva ogljična onesnaževalka na svetu ni udeležila konference, v pisni izjavi pa tudi ni predstavila povišanja ambicij pri podnebnem ukrepanju. Njihov pred kratkim izdani nov podnebni načrt, ki je bil podan Združenim narodom v okviru osvežitve nacionalnih načrtov pod Pariškim sporazumom je v očeh mnogih kritikov precejšnje
razočaranje. Kitajska se zavezuje, da bo vrh emisij toplogrednih plinov dosegla do leta 2030 in ogljično nevtralnost do leta 2060, odvisnost od fosilnih goriv v končni porabi energije pa bo zmanjšala na 75 %.

Prvi rezultati pogajanj

Dosežen je bil tudi prvi pomembnejši dogovor. Več kot 100 voditeljev je sklenilo obljubo za odpravo deforestacije do leta 2030. Zaveza vključuje dobrih 19 milijard ameriških dolarjev javnih in zasebnih investicij za doseg cilja. Med državami podpisnicami so tudi največje »gozdne« države kot je Brazilija, Kanada, Rusija, Kitajska, Indonezija in Demokratična Republika Kongo. Skupaj podpisnice pokrivajo kar 85 odstotkov svetovnih gozdov.

Več kot 80 držav je na podnebni konferenci COP26 v škotskem Glasgowu je podprlo pobudo ZDA in EU za zmanjšanje izpustov metana, izredno močnega toplogrednega plina, za 30 odstotkov v tem desetletju. Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po oceni strokovnjakov lahko pomembno kratkoročno vplivala na omejitev globalnega segrevanja. Gre za drugi velik dosežek na COP26, potem ko se je več kot 100 držav danes zavezalo h koncu krčenja gozdov do leta 2030.