Avtor: Miha Škrokov



»Retorika svetovnih voditeljev neverjetno spodbudna, a ne sme nas  zavesti« so bile besede prve podnebne strokovnjakinje v Sloveniji – klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj na dogajanje v Glasgowu, kjer poteka podnebna konferenca COP26 s strani Združenih Narodov. A eno so obljube, drugo dejanja pravi. Katere obljube so bile torej sprejete na konferenci COP26 v zadnjih dneh in se tičejo poslovnega sveta?

Ponedeljek, 8. november – prilagajanje, izguba in škoda

Države, regije, mesta, sektorji in finančne institucije krepijo vlaganja v večjo odpornost proti podnebnim spremembam za najranljivejše dele svetovne družbe:
Globalni indeks odpornosti (A Global Resilience Index) je bil objavljen, z namenom izboljšati način kako zavarovalnice, financerji in vlagatelji merijo odpornost držav, podjetij in dobavnih verig proti podnebnim spremembam. Glavni cilj bo na podlagi boljših podatkov mobilizirati stotine milijard naložb v prilagajanje in podporo ranljivih področij po svetu.

Kampanja ZN Race to Resilience uvaja shemo za merjenje napredka pri krepitvi odpornosti na podnebne spremembe, ki mestom, regijam, podjetjem in vlagateljem prvič omogoča meritve njihovega vložka na tem področju.

Torek 9. november - znanost, spol, inovacije in industrija

22 držav in Evropska Komisija so se zavezale za sodelovanje pri štirih inovacijskih klastrih, ki jih imenujejo »Mission Innovation« in sicer na področju (i) urbanih tranzicij, (ii) odprave emisij v industriji, (iii) inovacij na področju odstranitve ogljikovega dioksida iz zraka in (iv) trajnostnih goriv, kemikalij in materialov. Mission inovation je presečna točka v obliki platforme, kjer združujejo moči državne investicijske zmožnosti v raziskave, razvoj in demonstracijske projekte in na drugi strani inovacijske zmogljivosti podjetij in finančnega sektorja za končni produkt v obliki rešitev za dekarbonizacijo zgoraj omenjenih visoko ogljičnih sektorjev.

Preboj pri dekarbonizaciji cementa in jekla. 20 večjih jeklarskih obratov, ki bodo proizvajali »zeleno jeklo« je predvidenih do leta 2030, kar predstavlja prelomnico v jeklarskem sektorju proti dekarbonizaciji. S tem privatni sektor še dodatno pritiska na politiko naj poda vzvode za razcvet ugodnega ekosistema za nadaljnjo preobrazbo tega visoko ogljičnega sektorja. Cementna industrija kot ena najbolj energetsko potratnih industrij je na COP26 prav tako naredila korake naprej na njihovi poti proti ogljični nevtralnosti 2050. Tako se je 15 korporacij v verigi vrednosti pridružilo iniciativi ConcreteZero buyers club, ki bo člane zavezal k nižanju emisij do leta 2030. Prav tako pa se je 40 večjih cementnih in asfaltnih družb zavezalo za neto nični cement do leta 2050 in znižanje emisij za 25 % do leta 2030.

Sreda 10. november – promet

Konec fosilnih goriv v prometu. Več kot 100 držav, mest in večjih podjetij je podpisalo The Glasgow Declaration o zaustavitvi prodaje nič-emisijskih avtomobilov in kombiniranih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035 na vodilnih trgih in do leta 2040 na svetovni ravni.  

COP26 do tega trenutka izpolnjuje visoka pričakovanja javnosti pri podnebnem ukrepanju, zdaj bo na vrsti tudi udejanjanje obljub in podpisanih deklaracij. Glede na to, da se ogljikov dioksid (na sliki prikaz delcev CO2 na milijon delcev zraka) tudi glede na vse pretekle obljube in sporazume še vedno viša so tudi COP26 obljube le besede na papirju dokler ne bodo vidni dejanski rezultati v praksi.