EU Komisija je 11. februarja objavila svoj
Delovni program za leto 2025, v katerem opredeljuje ključne dosjeje, ki jih namerava obravnavati.
Osnovni ton delovnega programa kaže, da je poenostavitev še naprej ena izmed osrednjih tem Komisije v tem letu. Dokument poudarja potrebo po racionalizaciji predpisov in učinkovitejši implementaciji politik. Med pomembnejšimi pobudami za poenostavitev so predlogi Omnibus, ukrepi za poenostavitev Skupne kmetijske politike ter zakonodaja
Industrial Decarbonisation Accelerator Act, ki želi olajšati regulativno okolje za podjetja.
Komisija v svojem programu izpostavlja dekarbonizacijo, trajnost in konkurenčnost kot ključne cilje, ki jih želi doseči v letu 2025. Osrednja pobuda za uresničitev teh ciljev je
Clean Industrial Deal, ki naj bi podprl industrijo pri ponovnem pridobivanju konkurenčnosti ob hkratni dekarbonizaciji. Kljub poudarku na poenostavitvi program jasno povezuje Clean Industrial Deal s ciljem 90-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2040, kar naj bi bilo zapisano v Evropski podnebni zakon v prvem četrtletju 2025.
Komisija bo svojo podnebno in energetsko vizijo objavila pred konferenco COP30, ki bo novembra 2025.
Priloge k delovnemu programu navajajo specifične pobude, ki jih namerava Komisija izvesti.
Relevantna zakonodaja je razdeljena v tematske sklope:
Konkurenčnost
- Strategija za enotni trg – Nova horizontalna strategija za posodobljen enotni trg, ki bo olajšala čezmejno opravljanje storitev in dostavo blaga ter odpravila ovire za konkurenčnost evropskih podjetij (Q2 2025).
- Sporočilo o Uniji prihrankov in naložb – Načrt za vzpostavitev enotnega notranjega trga kapitala, ki bo finančnim institucijam omogočil rast in globalno konkurenčnost (Q1 2025).
- Unija znanj in spretnosti – Cilj je reševanje primanjkljajev na trgu dela in posodobitev izobraževalnih sistemov za zagotavljanje kakovostnega usposabljanja in izobraževanja Evropejcev (Q1 2025).
Poenostavitev
- Prvi Omnibus paket o trajnosti – Cilj je zagotoviti skladnost in maksimizirati poenostavitev zakonodaje (26. februar 2025).
- Drugi Omnibus paket za poenostavitev naložb (Q1 2025).
- Tretji Omnibus paket, vključno s podporo za mala in srednje velika podjetja ter odpravo papirnih zahtev (Q2 2025).
- Revizija uredbe o razkritju trajnostnega financiranja (Q4 2025).
- Digitalni paket (Q4 2025).
- Evropska poslovna denarnica – Digitalna rešitev za poenostavitev poslovanja podjetij z drugimi podjetji in vladnimi institucijami (Q4 2025).
- Ciljna revizija uredbe REACH – Poenostavitev pravil za kemično industrijo brez ogrožanja varnosti in okoljske zaščite (Q4 2025).
- Paket poenostavitev Skupne kmetijske politike – Zmanjšanje upravnih bremen za kmete in nacionalne organe (Q2 2025).
Konkurenčnost in dekarbonizacija
- Clean Industrial Deal (26. februar 2025).
- Akcijski načrt za dostopno energijo (Q1 2025).
- Industrial Decarbonisation Accelerator Act – Podpora energetsko intenzivnim industrijam (Q4 2025).
- Naložbeni načrt za trajnostni transport – Spodbujanje proizvodnje in distribucije trajnostnih goriv (Q3 2025).
- Vizija za kmetijstvo in prehrano – Določitev stabilnega okvira za kmete in dolgoročne perspektive za podjetja (Q1 2025).
Varnost
- Načrt za zmanjšanje uvoza energije iz Rusije – Nadaljnje zmanjševanje energetske odvisnosti od Rusije (Q1 2025).
Socialna pravičnost
- Načrt za kakovostna delovna mesta (Q4 2025).
Dekarbonizacija
- Sprememba Evropskega podnebnega zakona (Q1 2025).
Prihodnje prioritete
- Predlogi za Večletni finančni okvir po letu 2027 – Komisija je 12. februarja objavila ključne izzive in proračunske prioritete, ki bodo oblikovale novi večletni finančni okvir (Q3 2025).
Večletni finančni okvir – komunikacija
Sporočilo izpostavlja potrebo po reformiranem in okrepljenem proračunu EU, saj trenutne geopolitične razmere zahtevajo prilagoditve. Prav tako Komisija opozarja, da bo vračanje sredstev programa NextGenerationEU začelo leta 2028, zato je treba preučiti nove vire lastnih prihodkov za financiranje EU.
Ob upoštevanju izzivov, kot so varnost, migracije in konkurenčnost, Komisija poudarja potrebo po dolgotrajnih finančnih zavezah za krepitev raziskav, razvoja in zasebnih naložb, vključno s predlogom za vzpostavitev Evropskega sklada za konkurenčnost.
Ker so podnebne katastrofe EU v letu 2023 stale 40 milijard evrov, Komisija poudarja nujnost večjega financiranja zelenih tehnologij in kmetijske podpore. Prav tako je podčrtano, da je digitalni prehod prepodhranjen, zato je treba povečati financiranje umetne inteligence, računalništva v oblaku in kvantne tehnologije.
Posvetovanja z deležniki se bodo začela marca 2025, Komisija pa želi oblikovati uradni predlog MFF do julija 2025, da bi bil dogovor dosežen pred letom 2028.
CER stališče glede novega delovnega programa Evropske komisije za leto 2025 ostaja jasno:
ohraniti je treba ambiciozne cilje evropskega zelenega dogovora ter zagotoviti sistemsko podporo gospodarstvu pri prehodu v podnebno nevtralnost. Pozdravljamo osredotočenost na dekarbonizacijo, trajnost in konkurenčnost, vendar poudarjamo, da mora biti izvedba ukrepov pravočasna, pametna in usklajena, da se izognemo nepotrebnim bremenom za gospodarstvo.
Podpiramo načrtovane poenostavitve zakonodaje, a hkrati opozarjamo, da te ne smejo oslabiti okoljskih in podnebnih ciljev. Razogljičenje industrije, razvoj trajnostnih tehnologij in vlaganja energetsko in snovno učinkovitos ter obnovljive vire energije morajo ostati prioriteta, pri čemer je ključno zagotoviti stabilno poslovno okolje in zadostno finančno podporo za mala in srednja podjetja.
Evropska unija mora ohraniti globalno vodilno vlogo pri podnebnih ukrepih, pri čemer pričakujemo, da bo Clean Industrial Deal resnično omogočil konkurenčnost gospodarstva ob hkratnem zmanjšanju emisij. Prav tako pozivamo k večjemu poudarku na energetsko učinkovitost, krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost in razvoj trajnostnih kompetenc ter umetne inteligence, saj bodo le celoviti ukrepi omogočili dolgoročno odpornost in blaginjo Evrope.