Zeleni pogovor z dr. Boštjanom Černetom, vodjo Razvoja produktov v podjetju TRIMO d.o.o o inoviranju trajnostnih panelov, zasledovanju ambicioznih ciljev in trajnostni gradnji.
Načela trajnostnega razvoja v Trimu predstavljajo enega izmed osrednjih konceptov razvoja. Kateri so ključni trajnostni elementi, ki jih zasledujete pri razvoju in inovacijah? Kaj vse obsega trajnostna zaveza?
V Trimu ustvarjamo arhitekturne rešitve za ovoj zgradb, torej različne rešitve za fasade in strehe. Vse naše rešitve so učinkovite, estetske in trajnostne. Slednje razumemo v širšem smislu in zasledujemo več ključnih trajnostnih elementov. Eden najpomembnejših je zagotovo dobra toplotna izolativnost, ki zmanjšuje rabo energije za ogrevanje in hlajenje stavb. Zasledujemo tudi cilj dolge življenjske dobe produktov. Na dolgi rok je tako za obnovo potrebnih manj produktov in manj materialov, s tem pa je tudi poraba osnovnih surovin manjša. K manjši porabi osnovnih surovin pa prispevamo tudi z reciklabilnostjo naših produktov, recikliramo jih lahko namreč v 99 %. Izjemno pomemben vidik trajnosti pri razvoju in inovacijah je tudi uporaba zdravju in okolju prijaznih materialov. Pri vseh razvojnih odločitvah upoštevamo analizo okoljskega odtisa posameznega produkta v njegovem življenjskem ciklu. Torej vse od proizvodnje, montaže, uporabe in tudi reciklaže. Se pa osredotočamo tudi na druge aspekte trajnosti. Upoštevamo namreč ESG v celoti. Pomembno je, da so produkti narejeni na način, da zagotavljajo varno proizvodnjo, montažo in uporabo.
Od aprila lani imate belgijske lastnike. Kako oni gledajo na trajnostno poslovanje in kaj pričakujejo od vas?
Družba Recticel je konec aprila 2022 prevzela družbo Trimo d.o.o. Veseli nas, da sta si naša pogleda na trajnostno delovanje in razvoj že od samega začetka zelo podobna. To se kaže tudi v tem, da smo oboji podpisali pismo zaveze za SBTi (Science Based Target Initiative). V Trimu smo to storili že leta 2021, Recticel pa se je k tem ciljem zavezal lansko leto. SBTi sicer pomeni zavezo neto nič emisij toplogrednih plinov v celotni vrednostni verigi do leta 2050. Cilji na tem področju so torej jasni na nivoju celotne skupine. Določene so aktivnosti za dosego krovnega cilja in seveda tudi vmesnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Do leta 2030 želimo doseči neto nič emisij na področjih Obsega 1 in Obsega 2, torej na področju emisij, ki jih proizvajamo na lokaciji podjetja ali z nakupi energentov. Na področju Obsega 3, ki predstavlja kar 98 % vseh naših emisij, pa želimo do leta 2030 znižati emisije za 25 %. Aktivnosti na področju Obsega 1 in 2 smo uskladili znotraj skupine, na področju Obsega 3 pa podjetja v skupini izvajamo različne aktivnosti, saj tudi uporabljamo različne materiale v naših proizvodnih procesih.
V Sloveniji ste bili eno izmed prvih podjetij, ki se je zavezalo k razogljičenju po najbolj zahtevnih svetovnih standardih SBTi. Kaj ste se naučili tekom postopka?
Ko smo začeli postopek leta 2021, po mojem vedenju, v Sloveniji še ni bilo nobenega podjetja, ki bi pristopilo k standardom SBTi, tako da je Trimo na tem področju oral ledino. Gre sicer za precej kompleksno in zelo podrobno analizo emisij. Vse, kar je tako kompleksnega in zahtevnega, pa omogoči boljše poznavanje izhodišča in zelo dober vpogled v relativen vpliv posameznih aktivnosti, ki jih podjetje izvaja. S tem pride tudi lažje določevanje prioritet, korakov in aktivnosti, ki jih kot podjetje izbereš z namenom zmanjševanja emisij. Dejstvo je, da je količina emisij, ki se pri nas pojavi na področju Obsega 3 neprimerljivo večja kot količina emisij, ki jih pridelamo na lokaciji podjetja. Zato nam je zelo evidentno, da nobeno podjetje ne more samo brez sodelovanj zmanjšati emisij na globalnem nivoju. Nujno je povezovanje s partnerji in vpletenimi deležniki, da lahko skupaj pridemo do cilja.
Poslovni partnerji so torej pomemben del poslovnega procesa. Kako z njimi komunicirate vaše trajnostne cilje? Katere kazalnike pretresate, ko izbirate poslovne partnerje in dobavitelje?
Partnerje in dobavitelje pretresamo ne samo z vidika kvalitete in cen materialov, dobavnih rokov, razpoložljivih količin materialov za dobavo, temveč tudi z vidika trajnostnega delovanja. Za vsakega dobavitelja opravimo analizo – katere certifikate in potrdila ima na voljo za svoje materiale – od tega, ali poseduje okoljske deklaracije za produkte, kakšen delež reciklata vsebujejo materiali, ali vsebujejo snovi, ki so potencialno lahko škodljive za okolje in človeka, katere ISO standarde upošteva itn. O vseh teh stvareh se s partnerji in dobavitelji pogovarjamo tudi na rednih sestankih.
Vsekakor vsakega dobavitelja in poslovnega partnerja spodbujamo k izboljšavam, saj je razvoj na naši strani odvisen tudi od dobavljenih materialov in pogojev, ki jih ti prinesejo sabo. Seveda pa tudi na tem področju ne pretresamo le parametrov povezanih z okoljem, ampak tudi na drugih ESG področjih. Preverjamo, kakšne kriterije in principe poslovanja spoštujejo, na kakšen način delajo … ne želimo nepoštenih poslovnih praks ne do zaposlenih in ne do okolja.
Gradnja in uporaba objektov ima zelo velik vpliv na okolje in ljudi. Kako gradnjo (prenovo in novogradnjo) narediti bolj trajnostno? Kaj so po vašem mnenju ključni elementi trajnostne gradnje in ali je sodelovanje med sektorji na tem področju pomembno?
Trajnostna gradnja je zelo širok pojem. Najprej seveda pomislimo na dobro toplotno izolativnost stavb. Kvalitetna toplotna izolacija lahko namreč močno zmanjša porabo energije za ogrevanje in hlajenje. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) poudarja, da se največji prihranek emisij ogljika na porabljeno denarno enoto lahko doseže ravno pri energijski učinkovitosti stavb oziroma z investicijo v energetsko učinkovitost. Prihranjeni stroški rabe energije so namreč večji od stroška investicije v toplotno izolativnost stavbe.
Da lahko zares ustvarimo trajnostne stavbe so pomembni tudi drugi elementi. Na primer, da uporabljamo materiale, ki so proizvedeni čim bolj trajnostno, ter da se uporabljeni materiali in produkti po koncu življenjske dobe dajo tudi reciklirati. V Trimu temu dajemo velik pomen, naši elementi namreč že sedaj vsebujejo do 56 % recikliranega materiala. Vse produkte pa lahko ponovno recikliramo v 99 %. To pomeni, da gre praktično ves material, iz katerega so narejeni naši paneli, lahko nazaj v reciklažo in v izdelavo novih elementov. Pomembno je tudi, koliko odpadkov proizvedemo v fazi proizvodnje, montaže oziroma gradnje in tudi vzdrževanja. Naši paneli so vedno narejeni po meri in glede na vnaprej pripravljene načrte, tako da na sami lokaciji ne pride do rezanja in preoblikovanja produktov. Odpadkov praktično ne ustvarjamo.
Da bi trajnostno gradnjo lahko pospešili, je nujno potrebno sodelovanje med različni deležniki. Ne le na nivoju gospodarstva, ampak tudi javnega sektorja – predvsem na področju priprave pravilnikov in regulativ za takšno gradnjo.
Na kakšen način pa inovirate nove trajnostne produkte? Katerega izmed najnovejših produktov bi morda izpostavili kot enega izmed najbolj trajnostnih?
Pri razvoju novih produktov je za nas zelo pomembna analiza življenjskega cikla. Materiali, ki jih uporabljamo za naše produkte, morajo biti varni za človeka, okolje in uporabo nasploh.
Eden izmed takih produktov je zagotovo panel BASE, na podlagi katerega smo prejeli tudi nagrado za najboljšo inženirsko razvojno ekipo v Sloveniji. Panel BASE vsebuje jedro iz mineralne volne in omogoča uporabo sistema BASE kot nosilne stene, na katero lahko dodamo poljubne arhitekturne elemente (kot so les, dekorativne opečne plošče, različne finalne sloje za prezračevane fasadne sisteme itn). Osnovni namen BASE panela je, da nadomešča masivne elemente v gradnji (opeka, beton itn.). Prednost uporabe tovrstnih panelov je, da je okoljski odtis osnovne konstrukcije bistveno manjši, kot bi bil pri klasični gradnji. Tudi čas gradnje posameznega objekta je z lahkimi prefabriciranimi elementi bistveno hitrejši kot delo na gradbišču.
Zelo pomembno je, da gre za prvi tak produkt – ne le v Trimu, temveč v celotni industriji. Ko smo razvijali panel BASE, namreč še ni bilo standardizirane metode, kako bi testirali in certificirali ta element, da bi dokazali nosilnost in varnost uporabe. V sodelovanju z različnimi inštituti po Evropi smo tako razvijali kalkulacije in testiranja, da so javni regulatorni organi kasneje tudi potrdili varnost panela in njegovo skladnost z zakonodajo. Bil je res intenziven in presenetljivo dober proces, ko ustvarjaš nekaj, s čimer si pred regulatornimi organi, inštituti in celotnim trgom.
Kako pomembno je po vašem mnenju sodelovanje različnih podjetij za bolj odgovorno in bolj trajnostno gospodarstvo in bolj trajnostne produkte in rešitve? Kako lahko skupni razvojni projekti med podjetji ali pa v okviru inštrumentov sofinanciranja prispevajo k hitrejšemu zelenemu prehodu podjetij in gospodarstva nasploh?
Tovrstni razvojni projekti so izjemno pomembni, da pride do izmenjave mnenj in izkušenj, ne le z dobavitelji, temveč tudi drugimi razvojnimi partnerji. Na ta način se oblikujejo in ustvarjajo nove zelene rešitve, izmenjajo se znanja in izkušnje, hitreje se prepozna potrebe posameznih podjetij na trgu, včasih pride tudi do skupnega nastopa na trgu. Navadno so takšni projekti zavezani tudi k diseminaciji rezultatov. Znanje in izkušnje se tako širijo tudi navzven, kar pa lahko vodi do pozitivnih učinkov in inovativnih idej širše v panogi.
Trenutno smo aktivni v več razvojnih projektih skupaj z dobavitelji in s sestrskimi podjetji v skupini. Želimo namreč čim več produktov in materialov, ki jih uporabljajo in proizvajajo, inkorporirati tudi v Trimove produkte; bodisi na področju boljše izolativnosti, montaže, trajnosti ali kje drugje.
Trajnostno poslovanje in doseganje podnebne nevtralnosti potrebuje novo regulatorno okolje in nove standarde. Kako in na kakšen način ste aktivni na področju zagovorništva – oblikovanja podnebnih ukrepov (politik, predpisov, standardov, finančnih spodbud)?
Aktivno se udeležujemo različnih razprav in dogodkov. S komentarji in predlogi za izboljšanje smo sodelovali tudi pri oblikovanju trenutno veljavnega pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Smo aktivni člani skupin na različnih področjih evropskega standardizacijskega urada, predvsem skupin, ki se ukvarjajo z regulatornimi zadevami na področju kvalitete sendvič panelov za fasade in strehe ter trajnostnega gradbeništva. Aktivno sodelujemo tudi v skupini, ki oblikuje evropski standard za pripravo Okoljske deklaracije izdelka (Environmental product declaration) specifičnega za fasadne in strešne panele. Trenutno je namreč na voljo le splošen standard na nivoju gradbenih produktov. Udeležujemo se tudi različnih razprav in javnih dogodkov, kot je na primer Cerova konferenca trajnostnega managementa.
Kako pa si prizadevate za odgovorno komuniciranje doseganja vašega napredka in kako preprečujete “greenwashing”?
Odgovornost je ena izmed temeljnih vrednot Trima. Pa tudi partnerstvo, zaupanje in zanesljivost. Vse to pa se neposredno navezuje tudi na odgovorno komuniciranje. Vedno komuniciramo verodostojno in kar se tega tiče, smo bolj konservativni. Raje česa ne komuniciramo, kot da bi komunicirali nekaj, kar ni preverjeno, ali je celo zavajajoče. Nenazadnje imamo tudi kodeks ravnanja, s katerim sledimo kolektivni zavezanosti k odgovornosti, ne le na področju komuniciranja, temveč delovanja nasploh.