Na ELES PE Beričevo je 16. junija 2026 potekalo 4. srečanje partnerjev E8 z naslovom Od razprave k implementaciji. Srečanje je bilo namenjeno prehodu partnerstva iz faze skupnega razumevanja izzivov in priložnosti v fazo priprave konkretnih pilotov, poslovnih modelov, tehničnih zahtev in sistemskih pogojev za delovanje ekosistema pametnega polnjenja in fleksibilnosti.

Partnerstvo E8 povezuje ključne deležnike iz energetike, mobilnosti, infrastrukture, digitalnih rešitev, upravljanja polnilnic, agregacije in lastništva sredstev. Skupni cilj je ustvariti pogoje, da električna mobilnost ne bo pomenila le postavitve posameznih polnilnic, temveč razvoj povezanega, poslovno vzdržnega in dolgoročno uporabnega ekosistema.

Tehnologija obstaja, izziv je povezovanje

Uvodoma je Ana Struna Bregar, CER Partnerstvo, predstavila razvoj projekta E8 do sedaj. Partnerstvo je v preteklih mesecih že opredelilo ključne razvojne stebre: uporabnike, tehnologijo, poslovne modele, regulativo in pilote. Pripravljeni so bili pregledi elektromobilnosti podjetij, potenciala flot in regulatornih pogojev, partnerji pa so z Memorandumom o sodelovanju oblikovali skupni okvir za naslednjo fazo.

Ključno sporočilo uvodnega dela je bilo, da tehnologija večinoma že obstaja. Največja vrzel ni več v posamezni napravi ali rešitvi, temveč v povezovanju deležnikov, podatkov, poslovnih modelov, regulative in financiranja v delujoče pilote.

E-mobilnost hitro raste, zato morajo delodajalci, lastniki flot, lastniki parkirišč in drugi lastniki sredstev pravočasno razmišljati o infrastrukturi, upravljanju polnjenja, stroških energije in novih virih vrednosti.

Sodelovanje mora biti tudi pravno varno

Ker E8 temelji na sodelovanju različnih podjetij, med katerimi so lahko tudi konkurenti, je bil pomemben del srečanja namenjen skladnosti s konkurenčnim pravom. Špela Arsova, LL.M., odvetnica in partnerica v Odvetniški pisarni Šelih & partnerji, je predstavila ključna pravila za sodelovanje podjetij v skupnih razvojnih in trajnostnih projektih.

Poudarjeno je bilo, da je sodelovanje za zeleni prehod nujno in dovoljeno, vendar mora biti ustrezno vodeno. Posebna previdnost je potrebna pri izmenjavi informacij o cenah, popustih, stroških, maržah, tržnih deležih, poslovnih načrtih, razpisnih strategijah in drugih konkurenčno občutljivih podatkih.

Za nadaljnje delo E8 to pomeni, da bodo skupni sestanki jasno strukturirani, teme vnaprej opredeljene, občutljive informacije pa izločene iz skupnih razprav. Konkretnejša vprašanja posameznih partnerjev bodo predmet individualnih pogovorov.

STREAM kot pomembna referenca za E8

Na srečanju je bil predstavljen tudi evropski projekt STREAM – Streaming flexibility to the power system, ki ga je predstavil Jan Jeriha s Fakultete za elektrotehniko. Projekt STREAM je za E8 pomembna referenca, saj v praksi že preizkuša povezovanje razpršenih virov prožnosti, podatkov, agregatorjev, elektrooperaterjev in tržnih mehanizmov.

STREAM kaže, da prožnost pri končnih odjemalcih ni več samo teoretičen koncept, ampak jo je mogoče tehnološko, podatkovno in tržno povezati v delujoč sistem. Slovenski pilot v industrijski coni Ajdovščina je pokazal, da lahko tudi poslovne cone, podjetniška parkirišča, industrijske lokacije in druga obstoječa sredstva postanejo vir prožnosti, če so ustrezno povezana.

Za E8 je to pomembno sporočilo: tudi električna vozila, polnilnice, parkirišča in flote lahko postanejo del energetskega ekosistema, če so vključeni v sistem pametnega upravljanja, predkvalifikacije, agregacije in tržnih oziroma sistemskih storitev.

Električna vozila večino časa stojijo. Prav zato imajo vrednost.

Simon Lisec, eDATA, je predstavil poslovne modele, ki jih lahko prinese E8. Izhodišče predstavitve je bilo, da električna vozila večino časa niso v uporabi. Če so priključena na ustrezno polnilno infrastrukturo in povezana v sistem pametnega upravljanja, lahko postanejo vir nove poslovne vrednosti.

V ospredju so lastniki sredstev: lastniki flot, električnih vozil, parkirišč in polnilnic. Brez zadostne mase teh sredstev ni mogoče razviti delujočih poslovnih modelov fleksibilnosti. Parkirišča in polnilnice zato postajajo pomemben strateški prostor električne mobilnosti.

Predstavljeni so bili različni poslovni modeli: od oddaje lokacije zunanjemu ponudniku, ki prevzame investicijo in upravljanje, do lastne investicije podjetja v polnilno infrastrukturo in upravljanje polnjenja za lastne flote. Med tema možnostma so možni tudi modeli soinvestiranja, delitve tveganj, delitve prihodkov in pogodbenega sodelovanja med lastniki sredstev, CPO-ji, agregatorji in tehnološkimi partnerji.

Pomembno vprašanje za naslednjo fazo bo pravična in transparentna delitev ustvarjene vrednosti med vse vključene deležnike. Če naj lastniki vozil, lokacij in infrastrukture vlagajo v naprednejše rešitve, morajo razumeti, kakšno vrednost lahko ustvarijo, kdo jo ustvarja, kdo prevzema tveganja in kako se koristi delijo.

Potrebni so tehnični, sistemski in pilotni pogoji

Janez Humar, ELES, je predstavil sistemski, tehnološki in pilotni okvir, ki je nujen za delovanje koncepta E8. Za prehod od posameznih polnilnic do delujočega ekosistema niso dovolj le investicije v opremo. Potrebni so tudi jasni tehnični standardi, podatkovni tokovi, interoperabilnost, regulatorna pravila, primerna razpisna merila in pilotna okolja.

Poseben poudarek je bil namenjen razpisu Borzen za polnilno infrastrukturo. Partnerji so razpravljali o tem, kako bi bilo mogoče razpisne pogoje nadgraditi tako, da bi poleg osnovnih polnilnic spodbujali tudi naprednejšo, E8-ready infrastrukturo. Takšna infrastruktura bi omogočala pametno polnjenje, povezljivost z višjimi sistemi upravljanja in prihodnjo uporabo za fleksibilnost.

Izpostavljen je bil tudi pomen standarda ISO 15118-20, ki omogoča napredne funkcionalnosti, kot so varna komunikacija med vozilom in polnilnico, avtomatizirana identifikacija, pametno polnjenje in dvosmerno polnjenje. Vendar samo standard ni dovolj. Potrebne bodo še jasne zahteve za povezovanje vozila, polnilnice, CPO platforme, agregatorjev in energetskih deležnikov.

Dve vzporedni smeri nadaljnjega dela

Zaključna razprava je potrdila, da bo naslednja faza E8 potekala v dveh vzporednih tokovih.

Prvi je sistemski tok, ki bo namenjen ustvarjanju pogojev za delovanje trga. Vključeval bo pripravo minimalnih tehničnih zahtev, predloge za nadgradnjo razpisa Borzen, podatkovni model in interoperabilnost, vprašanja agregacije, omrežnine, obračuna in davkov, regulatorni peskovnik ter skupni nastop do države in regulatorja.

Drugi je poslovni tok, ki bo namenjen ustvarjanju vrednosti za partnerje. Vključeval bo individualne pogovore s partnerji, popis lokacij, flot in parkirišč, pripravo poslovnih in investicijskih modelov, opredelitev delitve stroškov, prihodkov in tveganj, izbor pilotnih lokacij ter pripravo prijav na financiranje in izvedbo pilotov.

V poletnih mesecih bodo v ospredju uskladitev vprašanj, individualni pogovori s partnerji, priprava tehničnih zahtev in izbor potencialnih pilotov. Jeseni bodo sledili sestanki z institucijami in priprava investicijskih modelov. V obdobju 2026–2027 je predvidena priprava regulatornega peskovnika in prvih V1G pilotov, po letu 2027 pa nadgradnja v smeri V2G/V2B in skaliranje rešitev.

Od posameznih polnilnic do delujočega ekosistema

Srečanje je potrdilo, da E8 vstopa v izvedbeno fazo. Električna mobilnost ni več le vprašanje postavitve polnilnic, temveč razvoj novega ekosistema, v katerem se povezujejo sredstva, podatki, tehnologija, uporabniki, tržni signali in regulativni pogoji.

Skupni cilj partnerstva E8 ostaja jasen: ustvariti pogoje, v katerih bodo električna vozila, polnilnice, parkirišča, podatki in upravljanje povezani v pameten, poslovno vzdržen in skalabilen ekosistem, ki prinaša koristi podjetjem, uporabnikom in energetskemu sistemu.

Podjetja, ki bodo pravočasno razumela vrednost svojih flot, parkirišč in polnilne infrastrukture, bodo lahko električno mobilnost razvijala ne le kot strošek, temveč kot novo poslovno in strateško priložnost.