Evropska komisija je napovedala pomembno pobudo za poenostavitev obstoječih in prihodnjih zahtev glede poročanja o trajnostnosti podjetij (ESG). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je razkrila načrte za združitev Direktive o poročanju o trajnostnosti podjetij (CSRD), Uredbe o taksonomiji EU in Direktive o skrbnem pregledu na področju trajnostnosti podjetij (CSDDD) v enoten zakon, ki bo objavljen leta 2025.
Zakaj je združena zakonodaja pomembna?
Združitev teh zakonodajnih okvirov bo zmanjšala administrativne obremenitve za podjetja in odpravila pogosto podvajajoče se zahteve. Namen je ohraniti vsebino trenutnih zakonov, vendar poenostaviti način, kako podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti.
Pobuda je del širšega cilja "revolucije poenostavitve", določenega v Budimpeški deklaraciji, ki je nastala po srečanju voditeljev EU in Evropske komisije. Deklaracija vključuje 12 ključnih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti EU, med katerimi je cilj zmanjšati poročevalske zahteve za najmanj 25 % do sredine leta 2025.
Kaj združena zakonodaja prinaša podjetjem?
- Zmanjšanje birokracije: Komisija želi poenostaviti podatkovne točke in odpraviti podvajanja, hkrati pa ohraniti visoke standarde trajnostnega poročanja.
- Osredotočenost na bistvo: Glavni cilj je omogočiti podjetjem, da se osredotočijo na ključne podatke, ki so relevantni za skladnost z zakonodajo in za doseganje trajnostnih ciljev.
- Spodbuda za konkurenčnost: Poenostavitve naj bi prispevale k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva in olajšale poslovanje znotraj enotnega trga.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Čeprav konkretni zakonodajni predlogi še niso bili objavljeni, združena zakonodaja obljublja večjo preglednost in manj administrativnega bremena za podjetja. Obenem Komisija zagotavlja, da bo vsebina obstoječih zakonov ostala nespremenjena, kar pomeni, da podjetja ne bodo soočena z novimi ali strožjimi zahtevami.
Kako se podjetja lahko pripravijo?
Združena zakonodaja predstavlja pomemben korak k poenostavitvi zahtev ESG poročanja in krepitvi konkurenčnosti evropskih podjetij. Obenem ohranja fokus na doseganju trajnostnih ciljev in skladnosti s pravnim okvirom EU. Vendar pa bo ključno najti pravo ravnovesje med zmanjševanjem administrativnih bremen za podjetja in doseganjem ambicioznih trajnostnih ciljev.
Iskanje tega ravnovesja je potrebno in hkrati občutljivo. Le z usklajenim pristopom lahko zagotovimo, da zakonodaja ne bo le zmanjšala birokracije, temveč tudi spodbudila prehod k bolj trajnostnemu poslovanju.