Evropska komisija je 4. novembra sprejela delovni program za leto 2027, v katerem je določila glavne zakonodajne in nezakonodajne pobude za prihodnje leto. V programu v ospredje postavlja konkurenčnost evropskega gospodarstva, krepitev enotnega trga, energetsko in strateško neodvisnost, digitalno preobrazbo ter podnebno odpornost.

Pomemben del programa je tudi nadaljnje poenostavljanje evropske zakonodaje in učinkovitejše izvajanje že sprejetih pravil. Za podjetja bodo posebej pomembne pobude na področjih energije, razogljičenja, upravljanja voda, podnebnih tveganj, kritičnih surovin in dostopa do financiranja.

Komisija je v delovnem programu za leto 2027 napovedala 23 novih pobud, od katerih jih ima deset med ključnimi cilji tudi poenostavitev zakonodaje.

Program odraža usmeritev EU od sprejemanja obsežnih novih zakonodajnih okvirov k njihovemu izvajanju, zmanjševanju administrativnih ovir ter ustvarjanju pogojev za naložbe, inovacije in gospodarsko rast.

Komisija poudarja, da želi z bolj usklajenimi politikami okrepiti sposobnost Evrope za samostojno odzivanje na gospodarske, geopolitične, tehnološke in podnebne izzive.

Konkurenčnost in zeleni prehod ostajata povezani prednostni nalogi

Ena osrednjih usmeritev programa je izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer Komisija posebej izpostavlja visoke cene energije, ovire na enotnem trgu in potrebo po zmanjšanju strateških odvisnosti.

Na področju zelenega prehoda je pomembna napoved novega zakonodajnega okvira za podnebno in energetsko politiko po letu 2030. Komisija namerava pri pripravi prihodnjih pravil združiti doseganje ciljev razogljičenja z večjo enostavnostjo, učinkovitostjo in predvidljivostjo regulativnega okolja.

Za podjetja bo pomembno, kako bodo prihodnja pravila vplivala na stroške energije, elektrifikacijo proizvodnje, energetsko učinkovitost, naložbe v nizkoogljične tehnologije in dolgoročno načrtovanje poslovanja.

Komisija napoveduje tudi pregled standardov emisij CO₂ za težka gospodarska vozila ter nadaljnje poenostavitve pravil v prometu. Pri tem želi upoštevati tako cilje podnebne nevtralnosti kot konkurenčnost evropske avtomobilske industrije.

Za podjetja bo ključno, ali bodo evropske politike omogočile stabilne in konkurenčne pogoje za vlaganja v razogljičenje, ob hkratnem zmanjševanju emisij in odvisnosti od fosilnih goriv.

Podnebna odpornost dobiva večjo vlogo v evropskih politikah

Delovni program za leto 2027 posebno pozornost namenja prilagajanju podnebnim spremembam in obvladovanju vse pogostejših ter intenzivnejših podnebnih tveganj.

Med napovedanimi pobudami izstopajo:

• Evropska pobuda za vodo (European Water Initiative) – izboljšanje upravljanja vodnih virov zaradi vse večjih pritiskov suše, podnebnih sprememb in potreb industrije, kmetijstva ter prebivalstva.
• Evropski načrt za vročinske valove (European Heatwave Plan) – izboljšanje pripravljenosti in medsektorskega odzivanja na ekstremno vročino.
• Zavezništvo za podnebna zavarovanja (Climate Insurance Alliance) – zmanjševanje vrzeli v zavarovalnem kritju podnebnih tveganj in izboljšanje njihovega upravljanja.
• Pregled evropske zakonodaje o varstvu narave – ocena učinkovitosti obstoječih pravil in morebitnih potreb po spremembah zakonodajnega okvira.

Te pobude so pomembne tudi za gospodarstvo. Podnebne spremembe namreč ne vplivajo samo na okolje, temveč tudi na proizvodne procese, infrastrukturo, dobavne verige, zdravje in produktivnost zaposlenih, razpoložljivost vode ter pogoje financiranja in zavarovanja.

Za slovenska podjetja bodo posebej relevantna vprašanja upravljanja vodnih virov, odpornosti poslovnih lokacij na vročinske valove, poplave in suše ter razpoložljivosti ustreznih zavarovalnih in finančnih rešitev.

Napovedano zavezništvo za podnebna zavarovanja je zato pomembna pobuda, vendar delovni program še ne določa konkretnih novih zavarovalnih produktov ali finančnih instrumentov za podjetja.

Strateška neodvisnost, digitalizacija in dostop do kapitala

Komisija želi okrepiti tudi odpornost evropskega gospodarstva na motnje v mednarodnih dobavnih verigah in tehnološke odvisnosti. Med prednostnimi nalogami je vzpostavitev evropske strukture za kritične surovine, ki naj bi prispevala k zanesljivejši oskrbi strateških industrijskih panog.

Na področju digitalnega prehoda Komisija napoveduje nove pobude za uporabo umetne inteligence v industriji, prometu, zdravstvu, kmetijstvu in drugih sektorjih ter sveženj ukrepov za digitalno preobrazbo.

Pomembne so tudi pobude za razvoj unije prihrankov in naložb, reformo okvira tveganega kapitala ter poenostavitev bančne regulative.

Za podjetja to pomeni nadaljnje spremembe na področjih dostopa do kapitala, digitalizacije poslovnih procesov, tehnoloških inovacij in upravljanja dobavnih verig.

Poenostavitev zakonodaje: več kot 22 milijard evrov možnih letnih prihrankov

Komisija je skupaj z delovnim programom objavila tudi letno poročilo o poenostavitvah, izvajanju in izvrševanju zakonodaje EU za leto 2026. Od začetka sedanjega mandata je predlagala 12 zakonodajnih svežnjev Omnibus in druge ukrepe za poenostavitev pravil.

22,3 milijarde evrov letno znaša ocenjeni potencial prihrankov zaradi predlaganih poenostavitev, kar predstavlja skoraj 60 % načrtovanega zmanjšanja administrativnih stroškov v tem mandatu. Od tega je približno 7,7 milijarde evrov ocenjenih možnih prihrankov za mala in srednje velika podjetja.

Pomembno je poudariti, da gre za ocenjene potencialne prihranke, ne za že realizirane učinke. Del zakonodajnih predlogov mora biti še sprejet, dejanski prihranki pa bodo odvisni od njihove končne vsebine in izvajanja v državah članicah.

Komisija želi zmanjševati podvajanje poročevalskih zahtev, pospeševati postopke dovoljevanja ter izboljševati skladnost pravil, zlasti na področjih digitalizacije, prometa, financiranja in okoljskih postopkov.

Posebno pozornost namenja tudi tako imenovanemu gold-platingu, torej uvajanju dodatnih nacionalnih zahtev pri prenosu evropske zakonodaje, ki lahko povečujejo administrativne obremenitve podjetij.

Komisija ob tem poudarja, da poenostavljanje pravil ne pomeni samo spreminjanja zakonodaje, temveč tudi njeno učinkovitejše izvajanje in doslednejše izvrševanje na celotnem enotnem trgu.

Kaj delovni program pomeni za slovenska podjetja?

Delovni program za leto 2027 nakazuje več področij, ki bodo vplivala na poslovno in investicijsko okolje evropskih in slovenskih podjetij.

Za velika podjetja bodo posebej pomembni prihodnji energetski in podnebni okvir, dostop do konkurenčne energije, prilagajanje podnebnim tveganjem, spremembe okoljskih pravil, odpornost dobavnih verig ter možnosti financiranja večjih tehnoloških in infrastrukturnih naložb.

Za mala in srednje velika podjetja bodo pomembni predvsem zmanjševanje administrativnih obremenitev, enostavnejši postopki, dostop do financiranja, učinkovitejša raba energije ter podpora pri digitalni in zeleni preobrazbi.

Za vodstva podjetij delovni program predstavlja pomemben signal pri načrtovanju dolgoročnih naložb in poslovnih strategij. Energetska učinkovitost, obvladovanje podnebnih tveganj, inovacije, razpoložljivost virov in digitalna preobrazba postajajo vse tesneje povezani z obvladovanjem stroškov, konkurenčnostjo in odpornostjo poslovanja.

Pri tem bo odločilna končna vsebina posameznih zakonodajnih predlogov in njihovo izvajanje v državah članicah, tudi Sloveniji.

Uradni viri

Delovni program Evropske komisije za leto 2027 in priloge
Letno poročilo o poenostavitvah, izvajanju in izvrševanju zakonodaje EU za leto 2026
Evropska komisija – uradno sporočilo za javnost, 4. november 2026