Intervju z Jamesom Gommom, poznavalcem globalnih trendov zelenih delovnih mest ter direktorjem za izobraževanje in upravljanje znanja pri organizaciji World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), katerega član je tudi CER. James je bil uvodni sogovornik na našem Zelenem zajtrku o zelenih delovenih mestih, kjer je izpostavil, da je največji izziv prenehati obravnavati trajnost kot ločeno tematiko in jo vključiti v vsako delovno mesto, v vseh gospodarskih panogah. Z njim smo pripravili kratek intervju.


WBCDS združuje preko 200 vodilnih podjetij, ki družno naslavljajo izzive podnebne in okoljske krize  ter stremijo k neto ničelni, naravi prijazni in enakopravni družbi. Kakšno vlogo imajo v zelenem prehodu in naslavljanju neenakosti po vašem mnenju podjetja?

Podjetja imajo ključno vlogo pri zelenem prehodu in zelo močne razloge za ukrepanje. Na družbenem področju je namreč za današnji svet značilna vse večja neenakost. Številni trendi in razvojni dogodki razmere še poslabšujejo, kar je nemogoče spregledati. Zaradi visoke stopnje in strukturne narave neenakosti ta danes predstavlja resno sistemsko tveganje, ki ne ogroža le posameznih skupnosti ali podjetij, temveč celotno družbo in gospodarstvo.

Leta 2021 je WBCSD ustanovil Poslovno komisijo za odpravo neenakosti (ang. Business Commission to Tackle Inequality), medsektorsko koalicijo organizacij in njihovih voditeljev z več deležniki, katere poslanstvo je mobilizirati zasebni sektor in ustvarjanje blaginje za vse. Leta 2023 je komisija objavila poročilo, v katerem je opredeljenih 10 ukrepov, ki jih lahko sprejmejo posamezna podjetja in ki jih deležniki vse bolj pričakujejo v okviru prizadevanj za odpravo naraščajoče neenakosti, tudi na področju delovnih mest.


V katero smer gredo svetovni trendi na področju delovnih mest?

Danes se svet dela sooča z vrsto zapletenih motenj, ki bodo spremenile trenutna delovna mesta in njihove lokacije. Morda sta najpomembnejši od teh motenj prav hitre tehnološke inovacije in prehod na gospodarstvo z ničelnimi emisijami ogljika, ki bosta ustvarila in zmanjševala število delovnih mest z nezaslišano hitrostjo. Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da bo do leta 2025 zaradi spremembe delitve dela med ljudmi in stroji zamenjanih 85 milijonov delovnih mest, medtem ko bo nastalo 97 milijonov novih. Obenem se predvideva, da bo s prehodom na ničelno neto porabo ukinjenih 185 milijonov delovnih mest, hkrati pa bo nastalo še 200 milijonov novih.
 
Čeprav se na splošno pričakuje, da bodo te motnje ustvarile več delovnih mest, kot jih bodo zamenjale, je treba opozoriti, da verjetno ta delovna mesta ne bodo nastala organsko – torej na istih geografskih območjih, v istih sektorjih ali istih časovnih okvirih. Nove priložnosti bodo pogosto zahtevale tudi radikalno drugačna znanja in spretnosti.


Kaj pa tehnološka revolucija in z njo povezana tveganja?

Da bi zmanjšali tveganja, ki jih prinaša tehnološka revolucija za področje neenakosti, in izkoristili priložnosti za boljši življenjski standard in možnosti za milijone delavcev po vsem svetu, so potrebna proaktivna strateška prizadevanja več zainteresiranih strani. Ljudi je potrebno pripravili do tega, da bodo imeli znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za tista delovna mesta, ki so na voljo v kraju, kjer živijo.

Podjetja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da bo današnja in jutrišnja delovna sila usposobljena za uspeh v razvijajočem se svetu dela. Podjetja oblikujejo način, kako se znanja in spretnosti delavcev razvijajo skozi čas, in imajo edinstven vpogled v znanja in spretnosti, ki jih bo delovna sila prihodnosti potrebovala za uspeh. Pozitiven in proaktiven pristop k pripravi ljudi na delo v prihodnosti je bistvena sestavina poslovne agende za odpravljanje neenakosti.


Ali je moč zaznati kakšne razlike med državami pri soočanju z zelenim prehodom?

Čeprav med geografskimi območji očitno obstajajo nekatere razlike, menim, da se v osnovi vse države soočajo s številnimi enakimi ključnimi trendi. Pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo ogljika so nekatere države morda hitrejše od drugih ali pa se soočajo z izzivom, da morajo večji odstotek svojega gospodarstva umakniti iz uporabe fosilnih goriv. Pri tem bo treba zagotoviti pravičen prehod za delavce po vsem svetu, če želimo zagotoviti uspešen prehod. Pri tem bo ključnega pomena čezmejno sodelovanje in izmenjava nastajajočih dobrih praks.


Vodite tudi projekt Vizija 2050: Čas za preobrazbo. Kaj je namen tega projekta?

Vizija 2050 določa skupno vizijo sveta, v katerem bo do leta 2050 več kot 9 milijardam ljudi omogočeno dobro življenje v okviru planetarnih meja. Projekt zagotavlja tudi okvir za ukrepanje podjetij, ki bo pomagal uresničiti to vizijo.

Da bi vizijo uresničili, moramo preoblikovati način, kako se ključni izdelki in storitve dobavljajo družbi s hitrostjo in v obsegu, kakršnega še nismo poznali. Morda se zdi, da je to nemogoča naloga, vendar ta preobrazba na številnih področjih že poteka. Na primer, priča smo eksponentni rasti tehnologij obnovljivih virov, razmahu električnih vozil, preoblikovanju svetovnih prehranskih sistemov s poudarkom na regenerativnem kmetijstvu, pravičnem preživetju itd. Seveda moramo napredovati hitreje in Vizija 2050 določa nekatere ukrepe, za katere menimo, da bi jih morala podjetja sprejeti v sodelovanju z drugimi akterji, kot so vlade in vlagatelji.

Poleg preoblikovanja podjetij pa moramo pogledati vase in najprej spremeniti sebe. Poskrbeti moramo, da se bomo naučili pravih spretnosti in veščin, ki podpirajo trajnostni razvoj. WBCSD je ponosen, da je soustanovitelj Notranjih razvojnih ciljev – močnega okvira, ki ga sestavlja pet razsežnosti ter 23 spretnosti in lastnosti, ki so temeljnega pomena za dobro življenje in podporo prizadevanjem za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja.