Medsektorska in naddisciplinarna pobuda New European Bauhaus (NEB), ki jo je Evropska komisija začela izvajati leta 2020, povezuje evropski zeleni dogovor z našimi življenjskimi prostori in izkušnjami ter izraža ambicijo EU po ustvarjanju lepih, trajnostnih in vključujočih krajev, izdelkov in načinov življenja.
Novi Bauhaus spodbuja nove načine bivanja, kjer trajnost sovpada s slogom, in tako pospešuje zeleni prehod v različnih sektorjih našega gospodarstva in v naših družbah ter na drugih področjih našega vsakdanjega življenja. Cilj je vsem državljanom zagotoviti dostop do dobrin, ki so krožne in manj ogljične, ki podpirajo obnovo narave in varujejo biotsko raznovrstnost. Pobuda NEB poziva vse nas, da si predstavljamo in skupaj gradimo trajnostno in vključujočo prihodnost, ki bo lepa za naše oči, um in dušo.
Pobuda Novi evropski Bauhaus obravnava projekte, kraje, prakse in izkušnje, ki so:
- most med svetom znanosti in tehnologije, umetnosti in kulture,
- izkoriščajo naše zelene in digitalne izzive za spreminjanje naših življenj na bolje,
- vabijo k skupnemu reševanju kompleksnih družbenih problemov s soustvarjanjem.
- Novi evropski Bauhaus z ustvarjanjem mostov med različnimi ozadji, razponom med disciplinami in sodelovanjem na vseh ravneh navdihuje gibanje, ki bo olajšalo in usmerjalo preoblikovanje naših družb na podlagi treh neločljivih vrednot:
- trajnost, od podnebnih ciljev do krožnosti, ničelnega onesnaževanja in biotske raznovrstnosti,
- estetika, kakovost izkušnje in slog, ki presega funkcionalnost,
- vključevanje – od vrednotenja raznolikosti do zagotavljanja tako fizične kot cenovne dostopnosti.
Novi evropski Bauhaus združuje državljane, strokovnjake, podjetja in institucije, da bi na novo zasnovali trajnostno življenje v Evropi in širše. Poleg ustvarjanja platforme za eksperimentiranje in povezovanje pobuda podpira pozitivne spremembe tudi z zagotavljanjem dostopa do financiranja EU za lepe, trajnostne in vključujoče projekte.
Evropska komisija o NEB
European Urban Initiative o NEB
Bauhaus kot svetovno gibanje za spremembe, ki se je začelo leta 1919
Bauhaus je bilo vplivno umetniško in oblikovalsko gibanje, ki se je začelo leta 1919 v nemškem Weimarju v šoli Bauhaus in delovala pod vodstvom arhitekta Walterja Gropiusa. Ime »Bauhaus« izhaja iz nemških besed »Bau« (gradnja) in »Haus« (hiša), kar pomeni »hiša gradnje« ali »šola gradnje«.
Njegov pristop k poučevanju ter odnosu med umetnostjo, družbo in tehnologijo je imel velik vpliv v Evropi in Združenih državah Amerike še dolgo po njenem zaprtju pod nacističnim pritiskom leta 1933. Na Bauhaus so vplivale umetniške smeri iz 19. in začetka 20. stoletja, kot so gibanje Arts and Crafts, secesija in njene številne mednarodne inkarnacije, vključno z Jugend stilom in dunajsko secesijo. Vsa ta gibanja so si prizadevala za odpravo razlik med likovno in uporabno umetnostjo ter za ponovno združitev ustvarjalnosti in proizvodnje.
Sredi dvajsetih let 20. stoletja pa se je ta vizija umaknila in dala poudarek združevanju umetnosti in industrijskemu oblikovanju, kar je bila podlaga za najbolj izvirne in pomembne dosežke Bauhausa. Šola je znana tudi po svojih izjemnih učiteljih, ki so pozneje vodili razvoj moderne umetnosti – in moderne misli – po vsej Evropi in Združenih državah Amerike.
Bauhaus je presegel institucijo in z leti postal gibanje v umetnosti, oblikovanju in arhitekturi. Predstavljal je inovativno in celostno filozofijo. Kljub temu, da so nacisti zaprli šolo, je gibanje Bauhausa močno vplivalo na razvoj sodobne arhitekture in oblikovanja. Njeni učitelji in študentje so razvijali in promovirali načela funkcionalizma, racionalizma in minimalizma.
Kljub svoji kratki obstoječi dobi je Bauhaus postal pomembna referenca za sodobno umetnost in oblikovanje in je imel dolgotrajen vpliv na različne umetniške gibe in arhitekturne tokove po svetu. Med najpomembnejšimi predstavniki so bili učitelji na Bauhaus šoli: ustanovitelj in arhitekt Walter Gropius, slikarja Paul Klee in Wassily Kandinsky, konceptualni umetnik in fotograf László Moholy-Nagy, slikar in kipar Oskar Schlemmer, umetnik in učitelj Joseph Albers ter arhitekt Mies van der Rohe.
Ključne značilnosti gibanja Bauhaus vključujejo:
- Sintezo umetnosti in obrti: Bauhaus je združeval umetnost in obrt ter odpravljal ločnico med visoko umetnostjo in uporabnimi predmeti. Cilj je bil ustvariti funkcionalne in estetsko privlačne izdelke.
- Racionalizacijo in funkcionalnost: racionalizacija procesov in poudarek na funkcionalnosti sta bila ključna načela gibanja. Oblikovanje in arhitektura naj bi služila praktičnim potrebam in se izogibala nepotrebnim okrasjem.
- Uporabo sodobnih materialov in tehnologije: Bauhaus je aktivno vključeval sodobne materiale in tehnologijo v svoje projekte, kar je prispevalo k inovacijam v oblikovanju in arhitekturi.
- Univerzalnost in internacionalizem: Bauhaus je stremel k ustvarjanju oblik in konceptov, ki bi veljali univerzalno in bi lahko presegali lokalne kulturne meje. Ideja je bila, da oblikovanje ne bi smelo biti omejeno na določeno geografsko območje.
- Izobraževanje: poleg fizične šole je bilo gibanje Bauhaus pomembno tudi v smislu izobraževanja. Učitelji in študentje so oblikovali in širili ideje Bauhausa skozi svoje delo in publikacije.
Več o gibanju Bauhaus