Avtor: Miha Škrokov
Evropa se aktivno loteva razogljičenja stavbnega sektorja iz mnogih aspektov – na celosten način. Razlog za velik poudarek na tem sektorju je v dejstvu, da stavbe predstavljajo 40 % končne porabljene energije v EU, 36 % vseh emisij TGP prihaja z naslova tega sektorja. V okviru grajenega okolja je Unija soočena s štirimi izzivi potrebnimi naslovitve, omenjenimi v Evropskem zelenem dogovoru: (i) energetski izziv, (ii) emisijski izziv, (iii) snovni izziv in (iv) cenovni izziv.
Energetski izziv
Energetski izziv predstavlja dve dimenziji: prenove stavb in povečanje energetske učinkovitosti. Trenutna letna stopnja prenove stavbnega fonda je precej nizka – nekje od 0,4 do 1,2 odstotka pri državah članicah, kar je občutno premalo za doseganje ciljev EU na področju energetske učinkovitosti. Tako v tem okviru prihaja vrsta zakonodajnih predlogov z namenom podvojiti stopnjo prenovitve stavb, od nove
strategije za »val prenove«, do prenovljene direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energiji iz obnovljivih virov.
Vpliv na stavbni sektor
Prenovitev direktive o energetski učinkovitosti viša evropske cilje na tem področju kar predstavlja ogromne priložnosti za marsikatera podjetja v sferi grajenega okolja. Proizvajalci stavbnega pohištva, stavbne izolacije, izvajalci del, monterji, gradbena podjetja si lahko obetajo povečanje obsega dela. Nova strategija za »val prenove« pa bo pripomogla k željeni podvojitvi stopnje prenove stavb v naslednjih desetih letih - predvidena je prenova 35 milijonov stavbnih enot do leta 2040 in povečanje tehnične pomoči v okviru
projekta ELENA.
Prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti zahteva tudi sistem upravljanja z energijo za vsa podjetja, ki porabijo več kot 100 TJ energije. Podjetja, ki porabijo več kot 10 TJ bodo morala narediti energetsko revizijo vsake štiri leta.
Emisijski izziv
Zaradi neuspešnosti dosedanjih ukrepov za znižanje emisij v stavbnem sektorju, v katerem se emisije v zadnji letih celo rahlo povečujejo, je Komisija predlagala uvedbo
ločenega sistema ETS za stavbe in cestni promet, kjer bi emisijske kupone morala plačevati podjetja, ki dobavljajo energente za ogrevanje stavb.
Vpliv na stavbni sektor
Uvedba ločenega sistema za trgovanje z emisijami za stavbe in promet lahko prinese podražitve vhodnih surovin in materialov, prav tako goriv za motorje z notranjim izgorevanjem, kakršnih je za prevoz in strojno delo veliko v gradbeništvu. Zaostritev zakonodaje bo zahtevala tudi prevetritev poslovnih praks in investicij v tem sektorju, od uvajanja novih tehnologij, do prestrukturacije poslovnih procesov in preusmeritve vlaganj.
Snovni izziv
Gradnja, uporaba in prenova stavb zahtevajo precejšnje količine energije in mineralnih virov (npr. pesek, prod, cement). Grajeno okolje je krivec za okoli 50 % vsega izkopanega materiala, ožje gledano pa gradbeni sektor povzroča več kot 35 % vseh odpadkov, ki nastanejo v EU. Snovnega izziva se v okviru zelenega dogovora Unija loteva z vpeljavo principov krožnega gospodarstva, ki so zajeti v leta 2020 izdanem
Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (CEAP), ki med drugim vključuje tudi strategijo za trajnostno grajeno okolje. Strategija bo vključevala revizijo uredbe o gradbenih proizvodih, ki bo obravnavala trajnostnost gradbenih proizvodov kot je uvedba zahtev glede vsebnosti recikliranih materialov za nekatere gradbene proizvode. Strategija je bila že obljubljena leta 2020, a je bila prestavljena na leto 2022,
kar je poželo precej negativnih odzivov. Tako je pri tej točki vpliv na stavbni sektor še neznan.
Cenovni izziv
Podporni ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti v ranljivih gospodinjstvih ali gospodinjstvih z nizkimi dohodki bi lahko prispevali tudi k izogibanju pretiranim distribucijskim učinkom. V ta namen Komisija v okviru zakonodajnega svežnja "Pripravljeni na 55" predlaga oblikovanje
socialnega podnebnega sklada za financiranje načrtov držav članic za obravnavo socialnih vplivov, ki jih bo potencialno prinesel nov sistem trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet. Tu je govora predvsem v morebitnem zvišanju stroškov ogrevanja in polnjenja avtomobilov z gorivom.
Poseben poudarek bo torej na ranljivih gospodinjstvih, mikro podjetjih in udeležencih v prometu. Del prihodkov od dražbe kuponov pri novem sistemu bo torej namenjen financiranju omenjenih načrtov držav članic.
Vpliv na stavbni sektor
Uvedba podnebnega socialnega sklada ima lahko velik neposreden vpliv na gradbeništvo preko novih delovnih mest in kapitala, saj bo sklad namenil dobrih 72 milijard evrov za energetske prenove stavb najranljivejših gospodinjstev, ki bodo oziroma bi bila lahko prizadeta zaradi vpeljave ločenega ETS.