CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo je v prostorih Telemach Slovenija organiziralo dogodek Prenos znanja z naslovom »Kako graditi zaupanje in odgovorno pripovedovati svojo zgodbo«, namenjen izmenjavi dobrih praks na področju trajnostne komunikacije ter iskanju odgovorov na vprašanje, kako trajnostne aktivnosti predstaviti verodostojno in učinkovito. Dogodek je združil predstavnike podjetij, ki so skozi konkretne primere predstavili svoje pristope, izzive in spoznanja.

Svoje izkušnje so predstavili Tina Turk (Telemach Slovenija), Nataša Gladović (Atlantic Grupa) in Boštjan Kralj (Lumar), ki so ponudili vpogled v to, kako v organizacijah komunicirajo trajnostne aktivnosti, cilje in dosežke.

Telemach Slovenija trajnostno komunikacijo gradi sistematično, na podlagi dejanskih aktivnosti in preverljivih podatkov, ki jih prilagaja različnim ciljnim skupinam. Atlantic Grupa poudarja celovit pristop k komunikaciji z različnimi deležniki – od zaposlenih do investitorjev – pri čemer trajnost vključuje tudi v komunikacijo svojih blagovnih znamk. Lumar pa trajnost razume kot dolgoročno usmeritev, vgrajeno v razvoj produktov in poslovanja, s poudarkom na konkretnih rešitvah in njihovih učinkih v praksi.

Podjetja so izpostavila tudi ključne dileme, s katerimi se srečujejo. Med njimi so predvsem usklajevanje strokovne točnosti in razumljivosti sporočil, zagotavljanje doslednosti komunikacije med različnimi kanali ter vprašanje, kako komunicirati dolgoročne učinke trajnostnih aktivnosti. Poseben izziv predstavlja tudi ohranjanje verodostojnosti – kako komunicirati cilje, ki še niso doseženi, ter se izogniti zavajajočim ali preveč splošnim trditvam.

Med ključnimi spoznanji so podjetja poudarila, da se trajnostna komunikacija začne znotraj organizacije. Zaposleni morajo najprej razumeti trajnostne aktivnosti, da jih lahko podjetje verodostojno komunicira navzven. Prav tako je bistveno, da so sporočila prilagojena posameznim ciljnim skupinam ter podprta z jasnimi, konkretnimi in merljivimi podatki. Trajnost se tako ne kaže kot enotna zgodba, temveč kot niz prilagojenih pristopov, ki skupaj gradijo celostno podobo podjetja.

Predstavitvam je sledila praktična delavnica, v kateri so udeleženci obravnavali konkretne primere trajnostne komunikacije ter iskali odgovore na vprašanja, kako komunikacijske odločitve sprejemamo v različnih kontekstih – komu dati poudarek, kako poenostaviti sporočila brez izgube kredibilnosti in kje je meja med prepričljivo zgodbo ter tveganjem za izgubo zaupanja. Poglede, predloge in ideje je strokovno komentirala Špela Arsova (Odvetniki Šelih & partnerji), ki je opozorila tudi na pravne vidike in tveganja trajnostne komunikacije.

Skupni zaključek vseh pristopov je, da mora biti trajnostna komunikacija vedno utemeljena na dejstvih, jasno prilagojena ciljni skupini in oblikovana tako, da ne zavaja, temveč gradi dolgoročno zaupanje.