Avtor: Miha Škrokov

Generacija Z, torej mladi rojeni okvirno okoli leta 2000, se v marsičem razlikujejo od prejšnjih. Rojeni v dobi porasta digitalizacije, globalizacije, revolucije internetnih socialnih interakcij in izrazitega povečanja pritiska na okolje in podnebje imajo drugačne poglede tako na potrošnjo kot sistem v celoti. Raziskava podjetja Ypulse, ki se ukvarja z analizami generacije Z in Milenijcev (generacija med leti 1981 in 1996), je pokazala, da je skrb mlajših generacij za posledice podnebnih sprememb velika, s tem dejstvom se poistoveti večina 13-39 letnikov v zahodni Evropi.

Poleg podnebnih protestov in ostalega aktivizma mladih, katerega levji delež si lahko lasti pobudnica gibanja Fridays for Future Greta Thunberg, mlajše generacije pristopajo do boja proti podnebnim spremembam tudi na drugačne načine. Digitalni produktni studio in inkubator PLAY je v raziskavi razkril, da skoraj četrtina zaposlenih, ki predstavljajo generacijo Z ni pripravljena delati za podjetje, ki služi z netrajnostnimi praksami, medtem ko je 68 % britanskih zaposlenih omenilo, da jim je pomembno, da podjetje za katerega delajo deluje trajnostno in skrbi za okolje.

Kako mladi spreminjajo nakupovalne navade v luči podnebnih sprememb
 
Zgornji graf od Ypulse prikazuje spremembe, ki sta jih obe mlajši generaciji vključili v vsakdanje življenje zaradi podnebnih sprememb. Za podjetja so predvsem pomembne prve tri, ki nazorno nakazujejo na spremembo nakupovalnih navad in zahtev, ki jih mladi imajo do produktov. Povečan pritisk na okolje več kot očitno znatno vpliva na potrošniške odločitve, saj je kar 45 % milenijcev zamenjalo proizvode, ki jih kupujejo, medtem ko je ta številka nekoliko nižja za Generacijo Z in se ustavi pri 38 %. Pomemben faktor je tudi tretja kategorija, ki nakazuje, da te generacije kupujejo manj, kjer je 30 % generacije Z in 34 % milenijcev označilo, da zaradi podnebnih sprememb nižajo količino proizvodov, ki so jih pripravljeni kupiti. Ti trendi v preferencah nakupovanja bodo v prihodnosti, ko bodo tudi pripadniki generacije Z bolj finančno utrjeni, lahko imeli velike posledice tako na trg kot na samo proizvodnjo.

CER in sodelovanje z mladimi

Pred kratkim smo v CER v sodelovanju z EUTOPIO - zvezo desetih evropskih univerz - uspešno izvedli projekt TeamWork, kjer smo sodelovali s sedmimi mladimi iz petih evropskih držav pri odkrivanju nakupovalnih navad generacije Z in iskanju pristopov za višanje ozaveščanja o podnebnih spremembah. Tudi naši rezultati fokusnih skupin nakazujejo na opazno spremembo v življenjskem stilu pri mladih kot posledica spreminjajočega se naravnega okolja. Rezultati nakazujejo, da več informacij kot mladi imajo o podnebnih spremembah in njihovem vplivu tako na naravo kot na družbo, bolj so pripravljeni prispevati k boju proti negativnim učinkom na okolje. Tako dajejo večji poudarek na možnost popravila izdelkov, ponovne uporabe, reciklabilnosti embalaže in celotnega produkta in pa etičnosti podjetja na splošno pri ravnanju z zunanjimi deležniki in okoljem.

Kaj to pomeni za podjetja?

Poleg zakonodajnih pritiskov, o katerih smo pisali že v prejšnjih CER člankih, torej vse večjo težo predstavljajo tudi pritiski s strani potrošnikov. Raziskava podjetja Ernst & Young je razkrila, da kar 78 % Gen Z potrošnikov verjame, da morajo podjetja delovati etično in v skladu s pričakovanji družbe. Nadaljnjih 77 % anketiranih meni, da morajo podjetja transparentno poročati o svojih okoljskih vplivih kot posledica proizvodnje svojih produktov ali nudenja svojih storitev.

Potrebe po spremembi poslovnih modelov zaradi premika potrošniških navad mlajših generacij se večajo, posledično bo po navedbah podjetja EY večji poudarek potreben pri:

-    fleksibilnosti talentov v podjetju, ki bodo sposobni prilagajanja spremembam na trgu,
-    večanju investicij v inovacije za nove trajnostne proizvode in storitve,
-    zbiranju in obdelovanju podatkov za boljše odločitve.