Z namenom povezovanja gospodarstva in oblikovalcev politik smo v okviru evropskega projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost organizirali posvet z naslovom »Upravljanje mobilnosti v podjetjih« kjer smo skupaj s predstavniki gospodarstva, občine in ministrstva ter strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti izmenjevali mnenja o stanju in prihodnosti trajnostne mobilnosti v podjetjih in organizacijah in izzivih ter priložnostih, ki jih prinaša.

»Trajnostne mobilnosti podjetja ne morejo doseči sama«, poudarja Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo. »Da bi dosegli čisto, pametno, varno, odporno in učinkovito mobilnost, je potrebno sodelovanje različnih deležnikov, od države preko lokalnih skupnosti, različnih organizacij in podjetij do zaposlenih.« 

Klemen Gostič iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki je vodilni partner projekta SmartMOVE, je izpostavil problematiko dnevne migracije zaposlenih v Ljubljano: »Dnevno se v Ljubljano, kjer je več kot četrtina vseh delovnih mest, pripelje več kot 120.000 ljudi, večinoma vsak s svojim avtomobilom, pogosto zato, ker alternative v javnem potniškem prometu niti nimajo. Zaposlenim je potrebno ponuditi veliko dobrih trajnostnih izbir in zagotoviti ustrezno infrastrukturo zanje.« 

»Mobilnostni načrt predstavlja orodje za spreminjanje potovalnih navad zaposlenih na ravni izbranega podjetja. S svežnjem ukrepov, ki so ključen del mobilnostnega načrta, lahko podjetje spremeni potovalne navade zaposlenih ter zmanjša število avtomobilov na svojem parkirišču, dolgoročno pa lahko prostor namenjen parkiranju celo nameni drugim dejavnostim podjetja,« je ob predstavitvi postopka izdelave mobilnostnih načrtov povedal Klemen Milovanovič iz LUZ, d.d. Kako se lotiti analize navad zaposlenih in identificirati potenciale za spremembo, je predstavil Aidan Cerar iz IPoP – Inštituta za politike prostora in posebej poudaril vlogo vodstva in komunikacije pri uvedbi ukrepov trajnostne mobilnosti. »Vedno obstaja delež zaposlenih, ki jim ni treba na delo hoditi z avtomobilom, pa se vseeno vsak dan pripeljejo sami v avtu. Z nekaj komunikacije lahko delodajalec hitro razume, kaj ti zaposleni potrebujejo, da bi na delo prišli drugače. Pogosto so ukrepi za olajšanje kolesarjenja, spodbujanja sopotništva ali rabo javnega prometa v končni fazi cenejši kot zagotavljanje množice parkirnih mest. Hkrati pa to izboljša zadovoljstvo zaposlenih, saj kaže da so najmanj zadovoljni tisti, ki vsak dan stojijo z avtomobilom v zastojih,« pojasnjuje Cerar.
 
Na okrogli mizi so svoje prakse na področju upravljanja mobilnosti prestavila podjetja. Mihaela Hafner, vodja področja trajnosti pri podjetju IKEA Slovenija je povedala, da so si v sklopu korporativne strategije Pozitivno za ljudi in planet kot enega ključnih ciljev zadali prepoloviti svoj ogljični odtis do leta 2030 v primerjavi s tistim leta 2016. V ta namen bodo izvajali različne ukrepe kot je nakup električnih vozil za dostavo, postavili pa so tudi že pokrito kolesarnico s tušem, saj želijo zagotoviti vse pogoje za kolesarjenje zaposlenih na delo. Konkretne aktivnosti izvajajo tudi v Knauf Insulation: »Pomemben del naše korporativne trajnostne strategije je zmanjšanje ogljičnega odtisa na vseh področjih, pristop k evropskemu projektu Trata 2.1 pa nas je spodbudil, da smo se pričeli aktivno lotevati motivacije zaposlenih k izbiri alternativnih oblik prevoza za prihod na delo,« je povedala Barbara Hafner, direktorica marketinga & PR Knauf Insulation. 
Kljub temu, da so na območju BTC izvedli že veliko ukrepov za urejanje mobilnosti, še vedno opažajo, da se kupci od trgovine do trgovine prevažajo z avtom, zaposleni pa ne koristijo v zadovoljivi meri garažne hiše na obrobju območja, kar bi razbremenilo promet znotraj cone,  je izpostavil Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj pri podjetju BTC. »Le pestra ponudba mobilnosti in ozaveščenost posameznikov lahko uspešno vodita k razogljičenju«, je prepričan Mermal.Nova, fleksibilna in trajnostna oblika prevozov iz domačega kraja s kombijem na delovno mesto, ki so jo zasnovali pri podjetju GoOpti in jo testirajo v sklopu projekta SmartMOVE, se je po besedah Marka Gučka, CEO GoOpti, odlično prijela. Ugotovili so, da je skoraj tri četrtine potnikov prej prestavljalo voznike v avtu, večina pa bi z veseljem nadaljevala s takim načinom prihoda na delo.   
Vsi so se strinjali, da bi si želeli močno vlogo države pri ozaveščanju državljanov o koristih trajnostne mobilnosti, saj bi tako podjetja lažje implementirala ukrepe in pametno upravljala mobilnost. 

O vlogi in spodbudah države so nadalje za okroglo mizo razpravljali predstavniki lokalne in nacionalne ravni ter delodajalcev. Da so glasu gospodarstva že prisluhnili in se na pobude tudi že odzivajo, je zagotovila Milena Černilogar Radež s Sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri MOPE. »Glede na ambiciozne cilje, ki so postavljeni na nivoju EU za leto 2030, Slovenija ni v zavidljivem položaju, saj se med državami, ki največ denarja namenijo avtomobilu, uvrščamo v sam vrh, število registriranih vozil pa vsako leto narašča,« je še povedala in dodala, da je država za sofinanciranje različnih ukrepov na področju mobilnosti tako za občine kot tudi za podjetja že rezervirala izdatna sredstva iz različnih evropskih in nacionalnih skladov. 
Poleg strateške zaveze, da bo Ljubljana 2030 ogljično nevtralno mesto leta 2030, si mesto Ljubljana zastavlja še ambicioznejše cilje za leto 2040, je povedal Matic Sopotnik z Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana. Trenutno 40 odstotkov ljudi v Ljubljani opravlja poti z osebnim vozilom, tako da si želijo predvsem omejiti promet z vozili z notranjim zgorevanjem in povečati uporabo LPP. Prvi korak je prenovljena Urbana, ki bo omogočila boljšo uporabniško izkušnjo. 
»Okolje, ki bo omogočalo delodajalcem, da bodo svojo dejavnost opravljali na učinkovit način je dejavnik, ki ga morajo imeti oblikovalci politik stalno v mislih,« je poudaril Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Predstavljene odlične mobilnostne prakse podjetij povezuje dobra komunikacija vodstev z zaposlenimi in njihovo ozaveščanje, dodal pa je, da to dinamiko lahko pospeši le sistemska odločitev: "Brez pogovora države, lokalnih skupnosti in delodajalcev ne bomo prišli do okvirjev, ki bodo stimulativni za vse," je opozoril.

Nujnost stabilnega okolja in predvidljivost zahtev za podjetja je izpostavila tudi Urška Skrt, ki v Ženevi vodi področje mobilnosti v WBCSD - World Business Council for Sustainable Development. Predstavila je vizijo za leto 2050 in prednostne naloge kot jih je opredelila svetovna prometna industrija za doseganje globalnih ciljev dekarbonizacije prometa. »Pri usmerjanju preobrazbe mobilnosti bodo ključno vlogo odigrala podjetja. Ta vključuje prehod na vozila z ničelnimi emisijami (ZEV), medsektorski pristop k uvajanju polnilne infrastrukture, preglednost ogljika in spremembe vedenja pri potovanju na delo«.