Strokovnjaki na dogodku so si bili enotni – posledice podnebnih sprememb so tukaj, na te spremembe pa ni imuno niti gospodarstvo. Zato je nujno sodelovanje in dialog med vsemi deležniki, tudi državo in gospodarstvom. Da smo za podnebne spremembe krivi ljudje je neizpodbitno znanstveno dejstvo, žal pa je Slovenija med najhitreje segrevajočimi se naseljenimi območji na svetu. Ob upoštevanju trenutnih politik in neukrepanju, bi se lahko ozračje v Sloveniji do leta 2100 segrelo za kar 4,9 stopinje Celzija.

A upanje ostaja. Rešitve so povsem v naših rokah, potrebujemo le voljo in moč, da jih implementiramo. In prav ena izmed takšnih rešitev na je na primer merjenje lastnega ogljičnega odtisa, saj doseganje brezogljične prihodnosti zahteva odgovornost vsakega posameznika.

V panelni razpravi so se sodelujoči dotaknili še proaktivnega prilagajanja ekstremnim vremenskim razmeram v kmetijstvu, spremembi modelov ocen tveganja zaradi spreminjajočih se podnebnih vzorcev v zavarovalniških dejavnostih in nujnosti sodelovanja vseh deležnikov, ne le pri iskanju novih načinov za doseganje podnebnih ciljev, temveč tudi pri temeljiti spremembi razmišljanja in transformaciji socialne paradigme v zvezi s podnebnimi spremembami.

Vse to pa vključuje najprej spremembe v organizacijskem vodenju. Vodstvo družb bi moralo s spodbujanjem trajnostnih praks med zaposlenimi in širšo skupnostjo ustvarjati zgled, gospodarske družbe pa sodelovati pri oblikovanju trajnostne prihodnosti, ki presega njihove lastne interese in stremi k širšemu dobremu.

VEČ