Na primer, v letu 2021 je človeštvo porabljalo naravne vire 1,8 krat hitreje, kot je bila sposobnost planeta, da jih regenerira. Za naše potrebe bi torej potrebovali skoraj
2 planeta Zemlja. Ogljični odtis je za razliko od okoljskega izražen v teži, in sicer tonah CO2, oziroma ekvivalenta CO2 na leto.
Sam izračun ogljičnega odtisa je precej zapleten in ga v večini primerov ni mogoče izračunati popolnoma natančno zaradi nepopolnih podatkov, ki so posledica kompleksnih medsebojnih odnosov procesov, ki prispevajo k emisijam toplogrednih plinov (TGP).
Najpogosteje uporabljan standard računovodskega poročanja o toplogrednih plinih na svetu je Protokol o toplogrednih plinih (GHG Protocol), ki je bil izdan leta 2001 s strani organizacij WRI in WBCSD, kot odgovor na vse bolj spreminjajočo se zakonodajo na področju podnebnih sprememb. Pred izračunom ogljičnega odtisa po Protokolu o toplogrednih plinih morata biti definirana naslednja dva koraka:
- določitev organizacijskih meja,
- določitev operativnih meja.
Ko se definira zgornji postavki, se lahko nadaljuje na identificiranje in računanje emisij toplogrednih plinov.
Določitev organizacijskih meja
Podjetja se razlikujejo po pravnih in organizacijskih strukturah. Lahko so v lasti enega lastnika ali pa v delni lasti drugih podjetij, lahko imajo hčerinske družbe oz. ostale oblike poslovanja. Protokol o toplogrednih plinih omogoča način poročanja po dveh pristopih za konsolidacijo emisij toplogrednih plinov: pristop lastniškega deleža in pristop kontrolnega deleža. Če ima podjetje v lasti vse svoje operacije, potem bosta oba pristopa prinesla enak rezultat.
- Pristop lastniškega deleža
Pri tem pristopu podjetje poroča o izpustih na podlagi lastniškega deleža, ki ga ima v lasti. Na primer, če ima podjetje 1 v lasti 60 % podjetja 1 in ima podjetje 2 v lasti ostalih 40 %, potem bo podjetje 1 v svoj izračun vključilo le 60 % emisij tega podjetja, 40 % emisij pa bo pri izračunu emisij TGP upoštevalo podjetje 2.
- Pristop kontrolnega deleža
Pri tem pristopu ima podjetje popolno odgovornost za emisije toplogrednih plinov pri vsem poslovanju nad katerim ima nadzor. Za vsa odvisna podjetja v katerih ima podjetje delež, vendar nima kontrole nad izpusti TGP, je podjetje oproščeno poročanja izpustov TGP in lahko taka podjetja izključi iz organizacijskih meja. Protokol loči dva načina nadzora – finančni in operativni nadzor. (več)
Določitev operativnih meja
Ko podjetje ugotovi za katere emisije TGP je neposredno odgovorno z določitvijo organizacijskih meja, sledi definiranje obsega izračuna oziroma operativnih meja. Protokol je razčlenil izpuste na tri obsege, o katerih se poroča ločeno, kar smo že pisali v tem članku. Poročanje za obseg 1 in 2 je obvezno, medtem ko je poročanje obseg 3 opcijsko. Tudi znotraj obsega 3 se lahko podjetje odloči, o katerih kategorijah izpustov bo poročalo.
Obseg 1 vsebuje vse
neposredne emisije TGP iz procesov, ki so v lasti ali neposredno kontrolo podjetja (emisije iz izgorevanja kotlov, emisije iz proizvodnje, ubežne emisije itd.)
Obseg 2 vsebuje
posredne emisije pri proizvodnji odkupljene električne energije. Posredne pa zato, ker je vir emisij izven organizacijskih meja podjetja – pri elektrarni. Za izračun emisij obsega 2 se uporabljata dve metodi – lokacijska in tržna.
(več o metodah na strani 25-27).
Obseg 3 predstavlja vse ostale emisije, ki so izven nadzora podjetja in niso vključene v obseg 2. Te so službene poti z najetimi vozili in letali, uporaba proizvodov podjetja, prihodi zaposlenih na delo, upravljanje z odpadki…
Izračun emisij toplogrednih plinov
Ko so meje popisa emisij vzpostavljene, lahko podjetja nadaljujejo z izračunom in identifikacijo emisij TGP. Podjetje v tem koraku opredeli vire emisij, način izračuna, izbor emisijskih faktorjev in orodje za izračun. Več pa v naslednjem članku.