Vseh starih stavb ne moremo prenoviti. Pogosto se zapleta pri stavbah pod spomeniškim varstvom.

Kar 85–95 % zgradb, ki obstajajo danes, bodo leta 2050 še stala. In večina teh stavb ni energetsko učinkovitih. Zato je v naslednjih 10 letih potrebno pospešiti stopnjo prenove stavb, so izpostavili na  dogodku Šampioni zelene preobrazbe, kampanje za razogljičenje gospodarstva in doseganje ciljev zelenega dogovora

Učenje se je spremenilo

Kako se prenove lotevamo pri nas? Kaj lahko naredijo gradbena podjetja? Kako nam lahko na poti do zdravih stavb pomaga napredna tehnologija? To je le nekaj vprašanj, ki so dobila odgovore skozi primere dobrih praks. Od javno-zasebnega partnerstva Mestne občine Ljubljana, trajnosti v podjetju Lidl, digitalnih dvojčkov, ki omogočajo znatne prihranke v realnem času pa tudi ničenergijskih hišah, ki že več kot 13 let dosegajo vse nove podnebne standarde. A ključ do teh rešitev je interdisciplinarno sodelovanje. Pa bodo recimo bodoče generacije študentov izobražene, da bomo bivali v boljših okoljih? Matej Blenkuš dekan fakultete za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani priznava, da je bilo pred 30 leti to povsem nepredstavljivo, zato jih profesorji niso učili o tem. Danes pa hitro pridemo do informacij. »Je pa treba razmišljati v trenutku v katerem se nahajaš. Trajnostno načrtovanje stavb in naselij je učinkovito upravljanje z viri – energetskimi, gradbenimi materiali in človeškimi viri. Energetski viri se hitro menjujejo in v enem letu vse postavijo na glavo, pri gradnji pa se moramo zavzeti, da izbiramo materiale z dolgo življenjsko dobo,« razmišlja Blenkuš in dodaja, da smo pri konceptu trajnostne preobrazbe precej rigidni. Pričakuje malce več fleksibilnosti s strani države, saj ni logično, da neka energetsko varčna stavba, ki bo dobila tudi priznanja, ne more kandidirati za denar Eko Sklada, ker ima 2 cm premalo ovoja.  

Kaj pomeni, da se celostno lotiš prenove?

A kot je povedala Alenka Loose, energetska upravljavka pri MOL, si sprva prebivalci niso želeli prenov. »Danes si jih vsi želijo,« pravi. Lastno stavbo so prenovili tudi pri podjetju Lumar, je dejala Nataša Teraž Krois, vodja trajnostnega razvoja pri Lumarju. »Prenove smo se lotili sistematično in celostno, z energetskim pregledom in karakteristikami stavbe. Ugotovili smo, da je bolj smiselno ohraniti obstoječa okna, ker prihranki z novimi ne bi bili znatni, če bi ta okna zavrgli bi namreč naredili več odpadkov. Za ogrevanje recimo uporabljamo odpadni les iz proizvodnje. Sedaj bomo s kurilnega olja prešli na lesno biomaso. S sončno elektrarno pa v Lumarju proizvedejo vso potrebno električno energijo za delovanje.
Miha Mermal, izvršni direktor trajnostnega razvoja v BTC pravi, da se je v zadnjih 20 letih spremenila namembnost prostorov in je zato težje načrtovati, kako boš nek objekt prenovil. »V BTC-ju upravljamo stare objekte, z izjemo Kristalne palače, in zato je strošek energentov tudi temu primerno visok. Zato smo postavili 2MW sončno elektrarno, kar je korak v pravo smer, ne zadosti pa porabi celotne potrebne energije,« je pojasnil Mermal. V investicije je do sedaj BTC vlagal sam oziroma s poslovnimi partnerji, od zdaj naprej se bodo posluževali tudi drugih poslovnih modelov.
Trajnostne stavbe po svetu postajajo Matej Blenkuš pravi, da so naredili energetske analize vseh objektov, a je treba najprej poskrbeti za statično sanacijo in šele potem sanacijo vsega ostalega, da ne bi neracionalno trošili denarja. »Smo se pa po lestvici stavb UL uvrstili na 4. mesto. Zakaj? Ker imamo staro tehnologijo – okna, ki se odpirajo, energetsko učinkovite svetilke, staro ogrevanje,« reče malce v šali.
Kako pa se lotiti prenove starih stavb, ki so kulturna dediščina? »Težko,« brez dlake na jeziku odvrne Looseva. »Lahko smo izolirali podstrešja, strehe, napeljave ogrevanja, druge prenove niso bile mogoče,« pojasni.

Bi lahko narediti večne produkte?

Inštalacije predstavljajo 20 do 30% investicije, zato se je treba vprašati, kakšna naj bo, da je ne bo treba menjati čez 30 let? To je vprašaje na katerega iščemo dogovor, je dilemo predstavil Blenkuš. V luči tega Nataša Teraž Krois meni, da je sodelovanje s fakultetami izredno pomembno: »Vse več je maratonov, kjer iščemo rešitve in na teh maratonih se rodijo prvi stiki med študenti in podjetjem.«
»Kar se dela na novo, se dela po principu »najboljše«. Težava je samo pri starejših stavbah,« pravi Looseva. Dodaja, da so tudi razpisi za prenove oziroma obnove zasnovani tako, da zahtevajo najnovejše materiale.

»Lahko bi bili bolj pogumni«

Igor Kalušič, ki se pri podjetju Siemens ukvarja s pametno infrastrukturo meni, da je Slovenija pri uporabi tehnologij napredna, a meni, da bi lahko bili bolj pogumni. »Stavbe lahko pomagajo ukrotiti izzive, demografska slika namreč kaže, da bo večina ljudi živela v mestih, kar bo velik izziv.«
Marjan Velej, vodja kompetenčnega centra za inovativne stavbe Koc Inovatis pa se je dotaknil kompetenc, ki bodo prevladovale v prihodnosti. pravi, da se veliko podjetij zanima za spremljanje regulative, kar pomeni, da podjetja delajo na področju gradbeništva. Narašča tudi povpraševanje po usposabljanju za digitalizacijo. »Podjetja so digitalizirala notranje poslovanje in del stroke. To je opazen korak v zadnjih 10 letih. Prepoznali so tudi, da je veliko rezerv v segmentu vodenja in organizacije, ki sodijo pod generične kompetence, ki bodo stalno pomembne,« razlaga Velej.


MOL je prenovil 48 objektov

Spomnimo, da so se stavbe znašle v ospredju tudi zaradi krize v času pandemije COVID-19. Veliko prahu so dvignila dognanja, da moramo poskrbeti za boljše prezračevanje prostorov z namenom varovanja zdravja, v luči dražitve energentov pa tudi, da moramo imeti hiše, ki bodo varčne z energenti. Največ stavb potrebnih prenove je v državni lasti, saj mednje sodijo šole, uradi, bolnišnice in drugo. Občine po EU različno uspešno naslavljajo izzive, učinkovito orodje pa je energetsko pogodbeništvo. S slednjim se rokujejo tudi na Mestni občini Ljubljana (MOL). MOL se je v okviru energetskega pogodbeništva lotila treh projektov energetske obnove Ljubljana (EOL-3), je povedala Alenka Loose, energetska upravljavka pri MOL. Cilji do leta 2021 so obsegali povečati delež obnovljivih virov energije (OVE) za 25%, 20% večjo učinkovitost in za 30% zmanjšanje toplogrednih plinov. »Da smo to dosegli so bile potrebne zelo velike investicije,« je dejala Alenka Loose in dodala, da v začetku priprave projekta leta EOL 2011 bi bilo »pravnih podlag za javno-zasebno partnerstvo, ni bilo zadostnega števila zasebnih partnerjev, imeli smo malo izkušenj in uporabniki stavb niso bili naklonjeni spremembam«. Prvi projekti so bili realizirani s strani konzorcija Petrol in GEE ter Istrabenz plini. »Izbrali smo Petrol in GEE, od začetnih 106 objektov so jih prenovili 48,« pojasnjuje Looseva. Celovito so prenovili 9 vrtcev, 10 osnovnih šol, 2 športna objekta, 2 zdravstvena domova in 2 objekta MU MOL. Delno pa so prenovili 23 objektov izmed navedenih. »Poskrbeli smo tudi za ugodje v objektih,« med čemer je naštela primerno razsvetljavo, zvočno izolacijo, boljšo izolacijo, prezračevalne sisteme, …

Lumarjeva hiša že več kot 13 let izpolnjuje cilje zavez EU

Ker v stavbah preživimo več kot 90% svojega časa, ni pomembna le lokacija, ampak tudi udobje prostora, pravi Nataša Teraž Krois, vodja trajnostnega razvoja pri podjetju Lumar. Nizkoenergijske hiše beležijo že častitljivih 30 let. Lumarjeva hiša v Darmstadtu še 13 let po postavitvi izpolnjuje vse zahteve, ki jih danes za prihodnost nalaga zeleni evropski dogovor. Med leti 2010 in 2020 je ta pasivna hiša proizvedla več kot 84.000 kWh. To je okoli 41 ton prihranka CO2, je dejala Teraž Kroisova in dodala, da ta hiša, ki so jo postavili, služi kot izhodiščna.

Lidl namešča sončne elektrarne in elektro polnilnice

V Lidlu se zavedajo družbene odgovornosti, ki jo imajo kot podjetje, je povedal Miha Ambrožič, vodja objektnega managementa pri podjetju Lidl. Opisal je tudi, kako so se lotili gradnje najbolj trajnostnega objekta in pa da imajo na strehah trgovin sončne elektrarne. Prva je bila na poslovalnici za Bežigradom v Ljubljani. »Prve testne sončne elektrarne smo začeli graditi v letu 2017. V letu 2019 smo zgradili 999 kW veliko sončno elektrarno na skladišču v Arji vasi. V letošnjem letu pa bomo zaključili projekt 11 sončnih elektrarn na naših poslovalnicah,« je dejal Ambrožič. Dodal je, da imajo do sedaj na voljo 8 polnilnic za električna vozila, letos jih bodo postavili še 12. »Pri vseh novogradnjah in modernizacijah objektov, od letošnjega leta naprej vgrajujemo hitre elektro polnilnice,« pravi.

Digitalni dvojčki so ključne rešitve

Marjan Strnad, vodja produktov pri podjetju Robotina je energetsko učinkovitost razširil na digitalizacijo. Paradoksalno je, da imamo na voljo ogromno količino podatkov, ki jih puščamo tudi ob vstopih v službo, kjer je kljub vstopu s kartico še vedno prisoten varnostnik. Ključne rešitve so digitalni dvojčki, nekakšni zbiralniki, kjer se v oblaku preko varne povezave zbirajo vsi podatki. »Podatke iz stavb lahko dobimo z našimi kontrolerji ali pa preko centralnih sistemov ,kjer v oblaku ustvarimo digitalne dvojčke s sistemom pravil. To pomeni, da stalno izvajamo testiranja kot smo jih na začetku, ko smo gradili stavbo. Na ta način stavbi dajemo vedno boljše lastnosti,« je povedal Strnad. Robotina je te rešitve implementirala v dveh nakupovalnih središčih v Združenih arabskih emiratih. »Dosegli smo 15% prihranke. To smo dosegli s partnerji, tudi Microsoftom in Iconicsom ter lokalnim partnerjem,« je poudaril Strand. Investicija za oba centra je bila manj kot 300.000 evrov, investicija v digitalnega dvojčka pa se povrnila v 10 mesecih,« je povedal Strand. Podobno je bilo v muzeju Louvre Abu Dhabi. »V hostlu v Ljubljani recimo z digitalnim dvojčkom delujejo brez recepcije in je stroškovno izredno implementiran,« je še povedal.

V Kranju se lahko učenci učijo na strehi

Jure Šumi, vodja digitalizacije in blagovnih znamk skupine Knauf inuslation ter Predsednik GIZ OUI (Združenje za zeleno urbano infrastrukturo) se je osredotočil na zelene projekte oziroma projekte, ki zelenijo betonsko džunglo, saj so »zelene strehe v mestih generator biotske raznolikosti in prostor za druženje«. V Portu na Portugalskem strešni vrt služi kot prostor za oddih v betonskem mestnem središču, oazo sredi mesta pa je zasnoval Jardim das Oliveiras. Na strehi je tudi zasejanih 50 oljk iz katerih pridobivajo olivno olje. V ljubljanski Aleji so prav tako na strehi vrtovi in zelenice, športno in otroško igrišče, 300m dolga tekaška steza. Odlično okolje za sproščanje je namenjeno ne le kupcem, vendar je hkrati tudi darilo lokalni skupnosti, ki je na strehi centra dejansko dobilo svojo zeleno oazo sredi gosto poseljenega urbanega področja. V Kranju pa se otroci lahko celo učijo na strehi. »Učitelji lahko izvajajo učne ure na svežem zraku, dijaki imajo svoj zelenjavno-zeliščni vrt za katerega morajo skrbeti, zasnova zelene strehe pa učinkovito upravlja z nevihtnimi vodami,« navaja še en slovenski primer.