Spletna konferenca, ki je gostila 18 slovenskih in mednarodnih govorcev, je potekala v sklopu projekta Zeleni pingvin, ki ga financirata Norveški finančni mehanizem in Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije. Prisluhnilo ji je 70 udeležencev, ki so s seboj odnesli nova znanja in ideje, kako nasloviti enega izmed največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – razogljičenje mest. Po ocenah Evropske komisije bodo mesta neposredno izvedla zgolj 17 % naložb v prihodnost brez ogljika. Preostalih 83 % bomo morali neposredno ali posredno prispevati državljani, podjetja in drugi deležniki. Zato bo potrebna močna podpora ter sodelovanje skupnosti in podjetij, da bodo najbolj ambiciozna mesta v Evropi, skladno s cilji Zelenega dogovora, dosegla podnebno nevtralnost do leta 2030, ostala pa do leta 2050.
Vodja Misije za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030
Patric Child je izpostavil, da je letošnje leto prelomnica za poslanstvo mest.
»Prehajamo iz faze zavez in načrtovanja na izvajanje in implementacijo. S pomočjo platforme NetZeroCities mesta aktivno, s pomočjo državljanov in ostalih deležnikov, izvajajo svoje podnebne pogodbe s podrobnimi akcijskimi in naložbenimi načrti,« je povedal in dodal, da se zadeve vidno premikajo naprej.
»Upam, da bo Slovenija okrepila sodelovanje med mesti, ministrstvi in vlado, kar je izredno pomembno z vidika zagotavljanja finančnih sredstev in oblikovanja regulativnega okvira, ki je nujen za hitro izvajanje misije,« je še povedal Child.
Konferenca je predstavila najboljše prakse in partnerstva, ki poganjajo razogljičenje mest po Evropi. Ostali govorci, visoki predstavniki slovenskega ministrstva, evropskih občin, podjetij, mednarodnih strokovnih in slovenskih nevladnih organizacij, so se dotaknili obnovljive energije, trajnostne gradnje, trajnostne mobilnosti, krožnega gospodarstva, družbenih praks, sprememb vedenja in inovacij. Predstavili so inovativne projekte, kjer mesta, podjetja in civilna družba aktivno sodelujejo pri reševanju podnebnih vprašanj. Pokazali so, da je mogoče najti nove rešitve za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam že danes in pogosto celo brez večjih finančnih vlaganj. Tega se še posebno zavedajo tri slovenske mestne občine, ki so pristopile k Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Mestna občina Ljubljana in Kranj sta v tem trenutku v fazi oddaje zahtevane dokumentacije, kmalu pa se jim bo pridružila tudi Mestna občina Velenje. Vse tri se zavedajo, da imajo pred seboj velik izziv, ki pa je dosegljiv, če bodo sodelovale z državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom. Konferenca je namreč pokazala, da ravno partnerstva, ki spodbujajo inovacije, utirajo pot bolj trajnostni prihodnosti, kjer bodo mesta uspevala v sožitju s planetom.
Na konferenci so kot govorci sodelovali:
Patrick Child, namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata (GD) za okolje na Evropski komisiji,
Tina Kobilšek, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
Tomaž Lanišek, Mestna občina Kranj,
Milan Dinevski, Mestna občina Ljubljana,
Julijana Šumić, Mestna občina Velenje,
Gregor Reichenberg, Mestna občina Maribor,
Peter Geršič, Mestna občina Novo Mesto,
Vibeke Jensen, Občina Aarhus,
Bas Horsting, Občina Amsterdam,
Tove Lill Karlsen, Občina Trondheim,
Gašper Jež, SID banka,
Andrijana Andonov, Iskraemeco,
Lone Feifer, Velux,
Erkki Perälä, Demos Helsinki,
Aase Højlund Nielsen, BLOXHUB,
Urban Jeriha, IPoP in
Boštjan Remic, Focus.
Videoposnetek konference si lahko ogledate
na povezavi.