Letno srečanje članov CER je v Logarski dolini v Hotelu Plesnik zbralo številne člane, podjetja in partnerje, ki trajnost razumejo kot pomemben del prihodnje konkurenčnosti. Dogodek je povezal strokovni razmislek, izmenjavo dobrih praks, podelitev priznanj Green Star in okroglo mizo o trajnostnem turizmu kot poslovnem modelu prihodnosti.

Osrednja tema pogovora je bila jasna: kako ustvarjati poslovno vrednost, ne da bi izčrpavali prostor, ljudi, naravo in skupnost, od katerih je ta vrednost odvisna?

Na okrogli mizi »Narava kot poslovna prednost: trajnostni turizem, lokalno in odgovorno doživljanje prostora« so sodelovali Janez Bratovž, vrhunski chef in zunanji svetovalec Hotela Plesnik, Tom Čopar, chef Hotela Plesnik, ter Janja in Klemen Matk s Kmetije Matk. Skozi izkušnje hotela, gastronomije in kmetije so pokazali, da trajnostni turizem ni več nišna ponudba, temveč razvojni model, ki povezuje lokalne dobavne verige, kakovostne odnose, odgovorno rabo virov in višjo dodano vrednost.

V turizmu narava ni več le privlačno ozadje. Postaja eden ključnih virov vrednosti destinacije. Gostje ne iščejo več samo nastanitve ali storitve, temveč avtentično izkušnjo, stik z naravo, lokalno hrano in občutek prostora. Tom Čopar je poudaril, da sodobni gost išče doživetja in stik z naravo. Hotel Plesnik svojo vlogo zato razume širše od klasične hotelske storitve — kot povezovalec lokalnega okolja, kmetij, kulinarike in izkušnje prostora.

»Gostje danes iščejo doživetja in stik z naravo. S pastirskim doživetjem, stikom s kmetijami in kulinariko jih poskušamo popeljati skozi prostor,« je povedal Čopar.

Ena ključnih ugotovitev okrogle mize je bila, da lokalno sodelovanje ni romantična zgodba, temveč resen poslovni model. Lokalni dobavitelji, kmetije, hoteli in gastronomija lahko skupaj ustvarjajo vrednost, ki ostaja v prostoru in krepi njegovo dolgoročno odpornost. Janja Matk je poudarila, da sodelovanje s hotelom za kmetijo pomeni stabilnejšo prodajno pot, večjo vrednost izdelkov in močnejšo povezanost lokalnega okolja.

»Veliko let je bilo govorov o lokalnih dobaviteljih, v zadnjih letih pa se je to dejansko spravilo v življenje. Če imaš v domačem kraju kupce, je z vidika trajnosti to največ vredno,« je povedala Janja Matk.

Za podjetja je to pomembno sporočilo: trajnostne dobavne verige niso le odgovor na ESG pričakovanja, temveč način zmanjševanja tveganj, krepitve kakovosti in gradnje zaupanja.

Janez Bratovž je poudaril, da se vrhunska kulinarična izkušnja začne veliko pred kuhinjo — pri sestavini, dobavitelju, zaupanju in razumevanju prostora.

»Najpomembnejša je sestavina. Kuhati znamo vsi. Ampak sestavino najti in vzdrževati kontakte, to je ključno,« je povedal Bratovž.

Gastronomija tako postane več kot ponudba hrane. Postane način, kako destinacija izrazi svojo identiteto, kakovost in razlikovalno prednost. Lokalna sestavina ni le surovina, ampak nosilka zgodbe, dela, tradicije in odnosa do prostora.

Pogovor je odprl tudi vprašanje meja rasti. Trajnostni razvoj ne pomeni nenehnega povečevanja kapacitet, produktov in obiskovalcev, temveč sposobnost podjetij in destinacij, da pravočasno prepoznajo, kdaj rast začne ogrožati kakovost, odnose in vire.

Janja Matk je izpostavila, da kmetija ne more in ne želi v masovno proizvodnjo, saj jo naravni pogoji držijo v okvirih. Tom Čopar pa je dodal, da bo treba ob prevelikem pritisku znati reči stop — zlasti takrat, ko lokalni dobavitelji ne bi več mogli zagotavljati kakovosti in količin, ki jih sistem potrebuje.

Pomemben del Letnega srečanja članov CER je bila tudi podelitev prvih priznanj Green Star, ki iz leta v leto kaže, da podjetja trajnost vse bolj vključujejo v svoje poslovne odločitve. Green Star ni le priznanje dosežkom, temveč dokaz procesa: več merjenja, več znanja, več izboljšav in bolj sistematično upravljanje trajnostnega napredka.

Srečanje v Logarski dolini je potrdilo, da trajnost ni več le vprašanje poročanja, certifikatov ali ugleda. Je vprašanje upravljanja podjetij, dobavnih verig, tveganj, odnosov, rabe virov in dolgoročne vrednosti.

Ko se povežejo hotel, chef, kmetija, gost in lokalna skupnost, trajnost ni več komunikacijska zgodba. Postane poslovna praksa.