Na nedavni razpravi o geopolitičnih trendih, energetskih šokih in njihovih posledicah za gospodarstvo, ki jo je organiziral WBCSD, katere član je tudi CER, so sodelovali predstavniki WBCSD, Bloomberg New Energy Finance, Chatham House in Steptoe. Razprava je odprla ključno vprašanje: kako naj podjetja danes razumejo in upravljajo okolje, ki ga vse bolj opredeljuje negotovost.

Negotovost ni več izjema, temveč okvir delovanja

Če je bila negotovost še pred nekaj leti del strokovnih analiz, je danes postala osrednji kontekst, v katerem delujejo vlade in podjetja. To potrjuje tudi poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o globalnih tveganjih za leto 2026, ki negotovost izpostavlja kot ključno temo.

Podatki kažejo, da je raven globalne negotovosti danes več kot dvakrat višja od prejšnjega zgodovinskega vrha.

Za podjetja to pomeni pomemben premik: negotovost ni več izjemno stanje, ampak nova realnost, ki jo je treba aktivno upravljati.

Svet se spreminja hkrati na več frontah

Današnji izziv ni le intenzivnost sprememb, temveč njihova širina. Ključni premiki se dogajajo sočasno na več področjih:

• gospodarsko: inflacija, dostop do kapitala, rast dolga,
• tehnološko: umetna inteligenca, biotehnologija, digitalizacija,
• družbeno: neenakost, demografske spremembe, pritiski na življenjski standard,
• okoljsko: podnebna tveganja, izguba biotske raznovrstnosti, vpliv na dobavne verige.

Ti procesi se medsebojno krepijo in ustvarjajo kompleksno okolje, v katerem postaja sprejemanje odločitev bistveno zahtevnejše.

Tradicionalni koncept VUCA (volatilnost, negotovost, kompleksnost, dvoumnost) danes vse bolj nadomešča koncept BANI sveta – krhkega, anksioznega, nelinearnega in težko razumljivega. To je svet, kjer majhni dogodki lahko sprožijo nesorazmerno velike posledice.

Geopolitika kot ključni dejavnik poslovnega okolja

Eden najpomembnejših virov negotovosti je geopolitično preoblikovanje sveta. Kot je bilo izpostavljeno tudi na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, prihaja do postopnega razpada ustaljenega mednarodnega reda. Vloga globalnih institucij se spreminja, prav tako pravila mednarodnega sodelovanja.

To ne pomeni konca sodelovanja, pomeni pa:

• več fragmentacije,
• več nepredvidljivosti,
• več eksperimentiranja z novimi oblikami partnerstev.

Hkrati se države soočajo z lastnimi notranjimi pritiski – od fiskalnih omejitev do politične polarizacije – kar dodatno otežuje dolgoročno usklajeno delovanje.

Energetski šoki kot test odpornosti sistema

V tem kontekstu imajo energetski šoki še posebej pomembno vlogo. Dogajanje na Bližnjem vzhodu jasno kaže, kako hitro lahko pride do motenj v oskrbi z energijo in kako omejene so kratkoročne alternative. Globalni energetski sistem ostaja močno odvisen od fosilnih goriv, zlasti v sektorjih, kjer prehod še ni razvit (letalstvo, ladijski promet, težka industrija).

Ključni uvid razprave je bil dvojen:

• kratkoročno energetski šoki pogosto vodijo v vračanje k obstoječim virom (npr. premog),
• srednjeročno pa lahko pospešijo investicije v obnovljive vire in elektrifikacijo.

Energetski prehod se torej ne odvija linearno, temveč skozi cikle pospeškov in zastojev.

Kaj to pomeni za podjetja

Za podjetja se odpira bistveno drugačen strateški okvir kot v preteklosti.

• Upravljanje negotovosti postaja ključna kompetenca
• Podjetja ne morejo več temeljiti na stabilnih predpostavkah. Potrebna je sposobnost hitrega prilagajanja in scenarijskega razmišljanja.
• Energija postaja strateško vprašanje
• Ne gre več le za strošek, ampak za vprašanje dostopa, zanesljivosti in konkurenčnosti.
• Geopolitika postaja del poslovnih odločitev
• Dobavne verige, investicije in partnerstva so vse bolj odvisni od političnega konteksta.
• Energetski prehod ostaja nujen, a ne linearen
• Podjetja morajo hkrati upravljati kratkoročna tveganja in dolgoročne cilje razogljičenja.
• Ključno vprašanje: kako navigirati v novem okolju

Današnji izziv za podjetja ni več le razumevanje posameznih trendov, temveč sposobnost orientacije v svetu, kjer se ti trendi prepletajo.

Vprašanje ni več, ali bo prišlo do sprememb, temveč:

• kako hitro,
• v kakšni smeri,
• in kako nanje pravočasno odgovoriti.

Prav v tem kontekstu postaja sodelovanje med podjetji, izmenjava izkušenj in skupno razumevanje trendov ključnega pomena.

CER kot partnerstvo za trajnostno gospodarstvo ostaja platforma, kjer podjetja skupaj iščejo odgovore na ta vprašanja – ne le kako se odzivati na spremembe, temveč kako jih pretvoriti v konkurenčno prednost.