Slovenija pri strategijah in načrtih ambiciozna, zaostajamo pri implementaciji
 

Minister za podnebje, okolje in energijo, Bojan Kumer je v uvodnem pogovoru izrazil zadovoljstvo, da so z reorganizacijo ministrstev podnebne spremembe naposled postale resor, enakovreden drugim. Na Ministrstvu stremijo k uresničitvi zastavljenih ciljev do leta 2030, tudi k 45-odstotnim deležem obnovljivih virov v končni rabi energije in 14,5-odstotnim povečanjem učinkovitosti rabe energije. Izpostavil je težavo, da je Slovenija deklarativno ambiciozna, zaostaja pa pri uresničevanju. Razloge za to pa Kumer vidi v velikem pomanjkanju kadrov in kompetenc, kar povzroča nejasno in zapleteno postavljanje programov in zakonodaje. Zato je ključnega pomena, da se zakonodaja, strategije in programi postavljajo skupno, s prispevki deležnikov iz gospodarstva, kjer veliko potrebnega znanja že obstaja.

 

Trajnostna in konkurenčna prihodnost v luči odgovornega ravnanja z naravnimi viri 
 

Zakaj se ne premaknemo dlje pri prizadevanju za podnebne spremembe kot pa smo sedaj, je bila glavna tema dr. Janeza Potočnika, nekdanjega evropskega komisarja za znanost in raziskave ter za okolje in trenutnega partnerja SISTEMIQ, ki je izpostavil problematiko padca materialne produktivnosti po letu 2000 skoraj na polovico.  Razloge vidi v tem, da na vsako rešitev gledamo preveč preprosto in ne povezano, premalo pozornosti posvečamo upravljanju z materiali in smotrnosti porabe. Tako ravnanje je nevzdržno in je pripeljalo do okoljskih in ekonomsko-družbenih učinkov, s katerimi živimo danes. »Če želimo uresničiti cilje trajnostnega razvoja bo potrebna širša ekonomska, socialna in kulturna preobrazba«. Potočnik je dejal, da ne potrebujemo luči, temveč svetlobo, ne potrebujemo avta, temveč prevoz, ne potrebujemo pesticidov, temveč zdravo hrano, kar pa je koncept krožne ekonomije, ko izdelek postane storitev in s tem pripomore k prihranku materialov.

 

Zeleni prehod je lahko poslovna priložnost
 

Sogovorci na okogli mizi so izpostavili, da v zelenem prehodu ne vidijo le tveganj vendar predvsem veliko priložnosti. Marjan Volpe, direktor SICO ocenjuje, da je razmerje med priložnostmi in tveganji 3:0. Tudi Rok Vodnik, direktor Kolektor Technologies vidi veliko priložnosti v sektorjih v katerem je Kolektor aktiven. Po drugi strani pa se zavedajo, da je zeleni prehod nujen, in da bodo podjetja leta 2050 obstaja le, če postanejo trajnostna. Maja Brelih Lotrič, direktorica LOTRIČ Metrology tudi vidi izpolnjevanje ambicij za dekarbonizacijo kot priložnost, k takšnemu delovanju jih med drugim vodijo potrebe trga. »Že naše storitve in proizvodi spodbujajo trajnost,« je še povedala. Nenazadnje, kot je poudaril Miro Cepec, glavni operativni direktor, SKB banke, bodo podjetja izgubila dostop do finančnih virov, če ne bodo mogla dokazati, da delujejo okoljsko vzdržno. Banke niso edini deležniki, ki postavljajo zahteve za trajnostne zaveze. Vedno več pritiska za zeleni prehod in trajnostno poročanje so podjetja deležna s strani potrošnikov, poslovnih partnerjev in trga na katerem poslujejo. Dodatno poročanje pritiska na že tako preobremenjene resurse podjetij kjer se soočajo z izzivom pomanjkanja kadra in potrebnih kompetenc.

 

Dogodek je povzel državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl, ki je ponovno poudaril vrednost večstranskega pristopa pri zasnovi zakonodaje, strategij in programov in pozval vse, naj se udeležijo procesa snovanja in revizije dveh ključnih dokumentov v nadaljnih nekaj mesecih, in sicer Podnebnega zakona, ki bo šel v javno obravnavo v nekaj tednih in pa posodobljenega načrta NEPN.