Javna posvetovanja
Pomembni datumi - zasedanja Sveta EU
2.–3. februar 2026: neformalno zasedanje Sveta COMPET; Konkurenčnost EU, industrijska politika, notranji trg, poenostavitev pravil za podjetja.
5.–6. februar 2026: neformalno zasedanje Sveta ENVI; Podnebni cilji, okoljska zakonodaja, ETS in povezava z industrijsko konkurenčnostjo.
12. februar 2026: umik EUCO / neformalni EUCO o konkurenčnosti in poenostavitvi; Strateška razprava voditeljev o bremenu regulacije, industrijski politiki in rasti.
26. februar 2026: COMPET (notranji trg in industrija); Zakonodaja za industrijo, javna naročila, vodilni trgi za nizkoogljične izdelke.
17. februar 2026: ECOFIN; Davčna politika, javne finance, trajnostno financiranje in fiskalni vidiki prehoda.
10. marec 2026: ECOFIN (razširitev CBAM); Predlog razširitve CBAM na dodatne izdelke z visoko vsebnostjo jekla in aluminija; neposreden vpliv na uvoz in stroške.
16. marec 2026: TTE (energetika); Energetska varnost, elektrifikacija, omrežja, proizvodnja in stabilnost oskrbe.
17. marec 2026: ENVI; Okoljski in podnebni dosjeji, izvajanje podnebnih ciljev v praksi.
19.–20. marec 2026: EUCO; Strateške usmeritve glede konkurenčnosti, energije, industrije in geopolitike.
23.–24. april 2026: neformalno zasedanje EUCO; Politična uskladitev prioritet pred zakonodajnimi paketi druge polovice leta.
5. maj 2026: ECOFIN; Finančni okvir, davki, usklajevanje ekonomskih politik držav članic.
28. maj 2026: COMPET (notranji trg in industrija); Industrijski prehod, čiste tehnologije, delovanje enotnega trga.
8. junij 2026: TTE (promet); Prometna politika, logistika, razogljičenje prometa, infrastruktura.
12. junij 2026: ECOFIN; Makroekonomski okvir, fiskalna stabilnost, povezava financ in zelenega prehoda.
18.–19. junij 2026: EUCO; Ključne politične odločitve pred poletnimi zakonodajnimi zaključki.
25. junij 2026: ENVI; Zaključevanje okoljskih in podnebnih dosjejev, priprava na jesenski paket.
25. junij 2026: Svet ENVI; Formalno potrjevanje okoljskih in podnebnih odločitev.
26. junij 2026: TTE (energetika); Energetska politika, odpornost sistema, priprava na zimsko sezono
Podnebni cilj EU za leto 2040: 90 % manj emisij – pravno zavezujoče
19. januarja je odbor ENVI pri Evropskem parlamentu podprl spremembo Evropskega podnebnega zakona, ki določa 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990. Dogovor jasno opredeljuje pot izvajanja: najmanj 85 % cilja mora biti doseženega znotraj EU, do 5 % pa bo možno doseči z visokokakovostnimi mednarodnimi ogljičnimi krediti od leta 2036 dalje. Besedilo vključuje tudi enoletni odlog izvajanja ETS2 (stavbe in cestni promet), kar vpliva na časovnico stroškov energije in mobilnosti.
Evropski parlament bo o besedilu glasoval na plenarnem zasedanju 9.–12. februarja, nato mora predlog potrditi še Svet EU. Po uradnem sprejetju bo cilj za leto 2040 postal pravno zavezujoč okvir, ki bo dolgoročno usmerjal industrijsko, energetsko in investicijsko politiko EU.
Okvir za energijo in podnebje po letu 2030: priprave v teku
Evropska komisija je januarja začela razprave o novem okviru za energijo in podnebje po letu 2030, v katere so vključene države članice, DG CLIMA in DG ENER. Razprave se osredotočajo na revizijo Uredbe o upravljanju iz leta 2018, prilagoditev vsebine in časovnice nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN), spremembe formul za nacionalne cilje ter postopno ukinitev subvencij za fosilna goriva. S tem se krepi usklajevanje nacionalnih politik z evropskimi cilji in zmanjšuje prostor za odstopanja na ravni držav članic.
Energija: več obnovljivih virov, več sistemskih zahtev
Po podatkih Eurostata so obnovljivi viri leta 2024 prispevali 47,5 % proizvodnje električne energije v EU, kar je 2,1 odstotne točke več kot leto prej. Največji delež ima veter (38 %), sledita hidroenergija (26,4 %) in sončna energija (23,4 %). Analiza organizacije Ember kaže, da sta veter in sonce leta 2025 prvič proizvedla več električne energije kot fosilna goriva (30 % proti 29 %).
Hkrati narašča izpostavljenost evropskega energetskega sistema uvozu plina. V 2. četrtletju 2025 se je uvoz plina povečal za 8 %, uvoz LNG pa za 37 %. ZDA so zagotovile 58 % LNG, Rusija kljub splošnemu upadu še vedno 14 %. Projekcije kažejo, da bi lahko ZDA do leta 2030 pokrivale 80 % uvoza LNG v EU, kar odpira vprašanja nove strateške energetske odvisnosti.
Postopna ukinitev ruskega plina
Evropski parlament je 20. januarja, Svet EU pa 26. januarja sprejel uredbo o postopni ukinitvi ruskega plina v okviru pobude REPowerEU. Prepoved novih kratkoročnih plinskih pogodb začne veljati sredi marca, dolgoročno pa uredba pomeni prestrukturiranje energetskih dobavnih verig in vpliv na cenovno dinamiko plina v EU.
Trgovina: priložnosti in pravna negotovost
9. januarja je Svet EU potrdil trgovinski sporazum z Mercosurjem, ki pa še čaka na soglasje Evropskega parlamenta in nacionalne ratifikacije. Hkrati je Evropski parlament 21. januarja s tesno večino (334 za, 324 proti, 11 vzdržanih) zahteval presojo skladnosti sporazuma pri Sodišču EU, kar lahko traja 18–24 mesecev.
Od 1. januarja 2026 se začne uporabljati CBAM, ki za uvoz jekla, aluminija, cementa in drugih ogljično intenzivnih proizvodov uvaja obveznost nakupa certifikatov za vgrajene emisije CO₂ po ceni ETS. Mehanizem neposredno vpliva na stroške uvoza, strukturo dobavnih verig in konkurenčni položaj uvoženih proizvodov.
Na področju odnosov z drugimi velikimi partnerji ostaja slika mešana: 26. januarja je Evropski parlament preložil odločitev o trgovinskem sporazumu z ZDA, medtem ko je 27. januarja EU z Indijo podpisala obsežen sporazum o prosti trgovini, ki odpravlja več kot 90 % tarif in krepi sodelovanje na področju energije, podnebja, tehnologije in dobavnih verig. Sporazum mora potrditi še Evropski parlament.
Države članice: Nemčija in plinske elektrarne
15. januarja 2026 sta Nemčija in Evropska komisija dosegli dogovor o subvencioniranju do 12 GW plinskih elektrarn v skladu s pravili EU o državni pomoči. Ukrep je namenjen zagotavljanju rezervne energije ob opuščanju premoga, ob hkratnem ohranjanju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045. V okviru dogovora bo najmanj 4 GW zmogljivosti postopno prešlo na vodik.
Kaj to pomeni za slovenska podjetja?
Slovenska podjetja bodo spremembe najprej občutila skozi stroške energije, zahteve kupcev in dobavne verige, šele nato skozi formalno zakonodajo. Podnebni cilj EU za leto 2040 in novi energetsko-podnebni okvir pomenita, da bodo konkurenčna predvsem podjetja, ki bodo pravočasno prilagodila energetske vire, proizvodne procese in podatkovno sledljivost.
Za izvoznike in podjetja, vpeta v evropske verige vrednosti, bo vse pomembnejši ogljični profil izdelkov, zlasti v sektorjih, kjer se že uvajajo CBAM, javna naročila z necenovnimi merili ter zahteve večjih industrijskih kupcev. Hkrati bodo naraščajoče zahteve finančnih institucij glede podnebnih tveganj vplivale na dostop do financiranja in pogoje investicij.
Rast deleža obnovljivih virov in večja volatilnost energetskih trgov povečujeta pomen dolgoročnega obvladovanja energetskih stroškov, medtem ko trgovinske negotovosti in geopolitični premiki krepijo potrebo po diverzifikaciji dobaviteljev in trgih.
Za slovenska podjetja to pomeni, da bodo strateške odločitve v letih 2025–2027 – na področju energije, investicij in tržnega pozicioniranja – odločilne za ohranjanje konkurenčnosti v okolju, kjer trajnost postaja pogoj dostopa do trga, ne več zgolj dodana vrednost.