Podjetja podnebnih tveganj ne morejo več obravnavati le kot okoljsko temo. Vplivajo že na lokacijo naložb, dobavne verige, zavarovanje in financiranje.

Podnebne spremembe vse bolj neposredno posegajo v poslovne odločitve: od umeščanja proizvodnje in porabe vode do zaščite zaposlenih, dobavnih verig ter pogojev financiranja. Osrednje sporočilo Zelenega zajtrka, ki ga je pripravil CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, je bilo jasno: prilagajanje ni več obrobna naloga trajnostnih oddelkov, temveč vprašanje poslovne kontinuitete in konkurenčnosti.

Po podatkih, ki jih je na dogodku predstavil dr. Blaž Kurnik iz Evropske agencije za okolje, se Evropa segreva približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, Slovenija pa sodi v najbolj prizadeto evropsko makroregijo, južno Evropo. Med letoma 1980 in 2025 naj bi vremenski in podnebni dogodki v Evropi povzročili približno 929 milijard evrov gospodarske škode in okoli 440.000 smrtnih žrtev.

V zadnjih petih letih so gospodarske izgube znašale približno 45 do 50 milijard evrov na leto. Slovenija pri tem zaradi posledic poplav leta 2023 izrazito izstopa: kumulativne izgube znašajo skoraj 9000 evrov na prebivalca, kar jo uvršča na vrh evropske primerjave.

Tveganje povečuje velika zavarovalna vrzel. Kurnik je navedel, da je v Evropi povprečno nezavarovanih približno polovica izgub, v južni in vzhodni Evropi pa okoli 90 odstotkov. Del bremena zato poleg prebivalstva in podjetij prevzemajo javne finance.

Mag. Mojca Dolinar z Agencije za okolje (Arso) je opozorila, da se je Slovenija v šestih desetletjih segrela za približno 2,5 stopinje Celzija. Vročinski valovi bodo pogostejši in daljši, kratkotrajni poletni nalivi intenzivnejši, zaradi večjega izhlapevanja pa bodo pogostejše tudi hitre suše. Podjetja naj zato naložb ne načrtujejo le po zgodovinskih podatkih, temveč glede na pričakovano življenjsko dobo objekta in prihodnje podnebne scenarije.

Prvi rezultati Navigatorja podnebne pripravljenosti CER kažejo povprečno 61-odstotno pripravljenost sodelujočih podjetij. Relativno bolje so ocenjena področja upravljanja tveganj in zaščite zaposlenih, največ vrzeli pa je pri dobavnih verigah, sodelovanju med podjetji in vnaprej določenih pogojih za odziv.

Podnebna tveganja v finančno in naložbeno načrtovanje vključuje le 15 odstotkov sodelujočih podjetij. Rezultate je treba razumeti kot prve ugotovitve orodja, ne kot reprezentativno sliko celotnega slovenskega gospodarstva.

Tudi mednarodne izkušnje kažejo premik od analiz k izvedbi. Madeline Ojakovoh iz Svetovnega poslovnega sveta za trajnostni razvoj je navedla, da je 70 odstotkov sodelujočih svetovnih podjetij že izdelalo oceno podnebnih tveganj, le 15 odstotkov pa ima končan načrt prilagajanja. Dodatnih 63 odstotkov ga pripravlja.

BTC City Ljubljana – Ozelenjevanje in senčenje: park ob Kristalni palači obsega približno 12.000 kvadratnih metrov in ima več kot 260 dreves. Ko bodo odrasla, naj bi bila površina približno 70-odstotno osenčena. Ukrepe dopolnjuje načrtovanje modro-zelene infrastrukture za zadrževanje padavinske vode.

Atlantic Grupa – Manjša odvisnost od vode: podjetje je po suši leta 2022 uvedlo tehnologijo prostega hlajenja oziroma free cooling. Po njihovih navedbah je to porabo vode v obravnavanem procesu zmanjšalo z okoli 8500 na 500 kubičnih metrov na leto.

Thermana Laško – Kritična oprema na varnejši višini: po približno sedmih milijonih evrov škode v poplavah leta 2023 namerava podjetje bazensko tehniko pri prihodnjih naložbah umestiti bistveno višje. Pri tem opozarja, da je za zmanjšanje poplavnega tveganja nujno upravljanje celotnega porečja Savinje.

ELES – Načrtovanje za prihodnje podnebje: transformatorske postaje načrtujejo za približno 40 let, daljnovodi pa lahko obratujejo tudi stoletje. Pri takšni življenjski dobi zgodovinski vremenski podatki ne zadoščajo; naložbe morajo upoštevati prihodnje scenarije.

Fizična podnebna tveganja postopoma vstopajo tudi v kreditne presoje. Rok Kogej iz odbora za trajnostno financiranje pri Združenju bank Slovenije in banke Intesa Sanpaolo je pojasnil, da banke potrebujejo vse podrobnejše podatke o lokacijah proizvodnje in prihodkih, ustvarjenih na posamezni lokaciji. Podnebno odpornejše podjetje si bo po njegovih besedah lahko zagotovilo ugodnejše financiranje, čeprav so banke pri vključevanju teh dejavnikov še na začetku.

Ključni premik je zato prehod od sanacije po nesreči k preventivni naložbi. Posamezno podjetje lahko zaščiti zaposlene, opremo ali zaloge, ne more pa samo zagotoviti odpornosti električnega omrežja, prometnih povezav, vodnih virov in dobaviteljev. Potrebni bodo kakovostni javni podatki, usklajeno prostorsko načrtovanje ter kombinacija javnega in zasebnega kapitala.

Dogodek je potekal v okviru sedemletnega projekta LIFE4ADAPT, vrednega približno 26,5 milijona evrov. Projekt povezuje državo, raziskovalne ustanove, občine, nevladne organizacije in gospodarstvo; med drugim predvideva 14 pilotnih projektov ter razvoj podnebnih storitev in finančnih mehanizmov.