O trajnostnem financiranju, zelenih kreditih, uporabi EU taksonomije in internih praksah na področju zelenega prehoda smo se pogovarjali s Polono Močilnik, strokovnjakinjo za trajnostni razvoj v SID banki.
 

SID banka kot razvojna banka, ki deluje v skladu z načelom uravnoteženega in trajnostnega razvoja, ima že po mandatu več razlogov za zgodnji začetek svojih prizadevanj na področju zelenega prehoda in trajnostnega razvoja. Z aktivnosti smo na tem področju pravzaprav začeli že leta 2010. Takrat smo bili ena od pobudnic koncepta krožnega gospodarstva v Sloveniji. Podali smo več pobud za vpeljavo krožnega poslovanja v pomembne strateške dokumente ter predlagali nekatere konkretne ukrepe na področju ekologije in krožnega gospodarstva. Od leta 2010 v SID banki tudi vsako leto pripravimo poročilo družbene odgovornosti, v katerem osvetlimo tudi učinke financiranja krožnega gospodarstva. Poleg promocije krožnega gospodarstva navzven smo leta 2010 začeli z aktivnostmi tudi interno. Sicer ne na področju krožnega gospodarstva, temveč energetske učinkovitosti. Začeli smo namreč s prenovo stavbe in nekaterimi drugimi aktivnostmi.  

Že leta 2010 smo na področju spodbujanja krožnega gospodarstva prepoznali tudi poslovne priložnosti in ekonomski interes. Zavedali smo se, da financiranje investicij in trajnostnih projektov prinaša dolgoročne finančne koristi. Predvsem pa se na ta račun zmanjšujejo kreditna tveganja. Zaradi povečanega interesa za trajnostne naložbe smo pričeli z ustvarjanjem novim produktov na tem področju. Izdali smo zeleno obveznico, ustanavljali so se trajnostni finančni skladi, posojila za obnovljive vire in energetsko učinkovitost, začeli smo se vključevati tudi v kohezijsko politiko prek sklada skladov in različnih programov itn.

Drži tudi, da smo z izračunavanjem ogljičnega odtisa začeli v letu 2012. Ogljični odtis je eno izmed osnovnih orodij, prek katerega lahko ugotavljamo učinek lastnega delovanja. Izračunavanje ogljičnega odtisa smo kasneje razširili tako, da je sedaj povsem skladen s TGP protokolom. Pokrivamo vse kategorije emisij in imamo izračune tudi verificirane. Sprejeli smo tudi načrt razogljičenja. Gre za zelo konkreten dokument, ki postavlja srednjeročne cilje in ukrepe kaj narediti, da pridemo do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na minus 50 % do leta 2030 na operativnem delu obsega emisij 1 in 2. Na portfeljskem delu cilje razogljičenja še postavljamo. 

Kateri so ključni mejniki razvoja zelene strategije v SID banki? Ter kaj vse obsega zelena strategija, ki jo je SID banka sprejela leta 2020?

Strategija združuje štiri glavne vsebinske sklope, ki smo se jih lotili sistematično. V prvem sklopu smo se osredotočili predvsem na  vključevanje ESG vidikov oziroma dejavnikov tveganja v procese odobravanja in spremljave naložbenih poslov. To smo uspešno integrirali preko ESG vprašalnika, ocenjevanja ESG tveganj podjetij in vključevanja teh tveganj v cenovno politiko. 

Pred kakšnim letom je sledil drugi sklop izvajanja zelene strategije, naše aktivnosti so se takrat intenzivirale okrog upravljanja podnebnih tveganj. Veliko aktivnosti je bilo usmerjenih na področje identifikacije, spremljave, upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj. Tudi spremljave na ravni celotnega portfelja naše banke in samega financiranja. To vključuje več vidikov, od kvalitete zavarovanj –  stavb, njihove energetske učinkovitosti in poplavne ogroženosti – do ogljičnega odtisa portfelja. Identificirali smo, koliko emisij povzročimo z našim financiranjem. V tujini je razmerje med emisijami banke in portfeljskimi emisijami nekje 1 proti 700, pri nas je po prvih grobih ocenah približno 1 proti 900.- Seveda je to odvisno tudi od gospodarskega cikla in drugih dejavnikov. Izvedli smo tudi nekaj enostavnih trajnostnih stres testov in oceno izpostavljenosti do podnebno najbolj kritičnih strank.

Trenutno delamo na tretjem sklopu strategije, in sicer pripravljamo pravila presoje in vključevanja okoljskih standardov v presojo okoljske trajnosti financiranja. Postavljamo okvire, koliko našega portfelja lahko označimo za zelenega in kako bomo to označevanje izvajali tudi v prihodnje. V prihodnjih mesecih  se bodo naše aktivnosti usmerile tudi na četrti sklop strategije, ki je trajnostno poročanje banke, da bo v popolnosti skladno s CSRD direktivo, in v postavitev okvira za trajnostne strateške kazalnike, s katerimi bomo spremljali, v kolikšni meri je naš portfelj skladen s cilji Pariškega sporazuma.

Bili ste ena izmed prvih bank, ki je za podjetja in organizacije ponujala t.i. zelene kredite. Ste tudi izdajatelj zelene obveznice. Kako je potekal razvoj zelenih produktov in s katerimi izzivi ste se pri tem soočali?

Razvoj zelenih produktov ni enostaven proces in se ne more primerjati z razvojem klasičnih produktov za financiranje naložb ali obratnega kapitala podjetij. Večinoma vključuje tudi pridobivanje know-howa. Vzporedno z razvojem se mora pridobivati tudi nova znanja in kompetence zaposlenih.

Razvoj zelenih produktov v SID banki večinoma vključuje tudi sodelovanje oziroma partnerstva z domačimi in tujimi deležniki. Konkretno z ministrstvi, Evropsko investicijsko banko, Evropskim investicijskim skladom itn. Gre za zelo kompleksne procese, ki potekajo prehodno - pred objavo samega in začetkom trženja produkta. Zadaj so procesi usklajevanja pogojev sodelovanja, upravljanja skupnih sredstev, upravljanja tveganj, poročanje, presojanje in določanje pogojev financiranja. 

Glavni izzivi, s katerimi smo so soočali pri razvoju zelenih produktov, so povezani predvsem z usklajevanjem pogojev z institucijami, ki so sodelovale pri razvoju teh produktov. Ravno to določanje kriterijev in meril za dodeljevanje zelenih kreditov; ali je skladno z EU taksonomijo ali katerimi drugimi standardi itn. Pri trajnostnih produktih je potrebno izvajati. tehnične presoje projektov. Torej - ali je konkretni naložbeni posel skladen s standardi produkta, kar pa velikokrat pomeni vključevanje tehničnih strokovnjakov za oceno skladnosti projekta s trajnostnimi merili. Pogoji financiranja pri zelenih kreditih so sicer praviloma ugodnejši kot pri klasičnem financiranju – daljša ročnost, nižja obrestna merila, moratorij na odplačilo kredita itn. Navadno pa ti ugodnejši pogoji pri strankah ne odtehtajo dodatnih zahtev po administraciji, ki jih morajo stranke izvajati. 

Druga težava pa je tudi samo razumevanje obsega trajnostnega segmenta financiranja strank. Pogovori s strankami in analize trga sicer kažejo, da obstaja vrzel financiranja na tem področju. V praksi pa se vseeno marsikdaj izkaže, da je administrativno breme za stranke preveliko. SID banka večinoma financira MSP-je in ti takšnega dodatnega bremena poročanja enostavno ne zmorejo, zato se raje odločijo za klasičen kredit. Sklepamo, da bo v prihodnje tovrstno kreditiranje potrebno opremiti z neko garancijo za stranke, morda bi bilo to smiselno osnovati tudi na nepovratnih sredstvih ali subvencijah, ki bi jih prejela banka oziroma bi jih lahko plasirali našim strankam. 

Kako poteka sodelovanje s podjetji in organizacijami – je zavedanje in poznavanje kriterijev za pridobitev zelenega financiranja dovolj razširjeno ali se vaša vloga kaže tudi v samem izobraževanju podjetij na tem področju?

Vrzel obstaja in se na določene načine tudi naslavlja. SID banka svoje aktivnosti redno komunicira prek medijskih objav, družbenih medijev, udeležbe na različnih dogodkih, sponzorskih dogodkih itn.

Na ciljno usmerjen zeleni produkt SID-ZELEN, ki smo ga oblikovali skupaj z EIF, gledamo kot na pilotni projekt. V osnovi želimo tudi mi razumeti potrebe podjetij in se jim skozi njihove prakse čim bolj približati. Prek komunikacije s strankami želimo prilagoditi naše produkte, tako da bodo res kar najbolje ustrezali njihovim potrebam. Naš prvi vtis sicer je, da se na tovrstne produkte stranke še prilagajajo in navajajo tudi same. Učimo se eni od drugih.  

Je Uredba EU o taksonomiji vplivala na vaše produkte in kriterije za zeleno financiranje?

Uredba EU o taksonomiji se zaenkrat v naše produkte še ne preslikava. EU Taksonomija kot taka je zelo kompleksna in povezana tudi z visokimi stroški presoje projektov. Primarno je bila EU taksonomija pripravljena za uporabo pri nefinančnih družbah in investitorjih. Predvsem za tiste družbe, ki so zavezane k nefinančnemu poročanju. V kasnejši fazi se je uporaba taksonomije razširila še na banke. Drži pa, da za banke to ni najbolj uporaben standard, saj je EU taksonomija preveč kompleksna.

EU taksonomija se kot standard v bankah sedaj uporablja po najboljših močeh. To v praksi pomeni, da banke uporabljamo tudi druge okoljske standarde, kot so standardi EIB, EIF, MRB ter drugi, ki so enostavnejši in bolj primerni za uporabo pri zelenem financiranju malih in srednjih podjetij.

Moramo pa EU taksonomijo, skladno z zahtevami regulative, uporabljati kot osnovni standard pri izračunu kazalnikov za potrebe razkritij in poročanja o trajnostnosti na področju naših aktivnosti financiranja.

Leta 2021 ste v SID banki vzpostavili tudi oddelek za trajnostni razvoj. Katere so ključne dejavnosti oddelka in kako poteka implementacija trajnostnih zavez in prizadevanj znotraj same banke? Kateri so ključni projekti in aktivnosti, ki jih izvajate?

Drži, v letu 2021 smo v SID banki ustanovili Oddelek za trajnostni razvoj. Vendar smo tekom optimizacije delovanja ugotovili, da je racionalnejše, da aktivnosti vezane na trajnost pokrivamo v okviru oddelka, ki pokriva strateški razvoj banke. Posebnega oddelka tako ni več, se pa še vedno izvajajo vse trajnostne aktivnosti , ki so prenesene na Oddelek za strategijo, trajnostni razvoj in raziskave. Trajnostna strategija tako ostaja v ospredju naših strateških usmeritev in zadeva celo vrsto aktivnosti tudi drugih oddelkov, ki delujejo v banki.

Implementacija trajnostnih zavez pri nas sicer poteka na dveh ravneh. Prvi je interni. Odločili smo se, da mora banka razogljičiti lastno delovanje na obsegu emisij 1 in 2. Drugi vidik trajnostnih zavez, tudi skladno z mandatom SID banke,  je razogljičenje našega portfelja, torej naše osnovne dejavnosti – financiranja podjetij. Na tem področju smo leta 2021 sprejeli politiko trajnostnega financiranja, v kateri so bile opredeljene tudi aktivnosti, ki so zaradi negativnih okoljskih učinkov iz financiranja izključene.

Zelo pomemben je tudi korak, ki smo ga naredili na področju vključevanja ESG tveganj v cenovno politiko. ESG tveganja so v cenovno politiko sedaj vključena na način, da cena financiranj vključuje okoljska in podnebna tveganja. Obstaja pa seveda vprašanje, kako v nadaljevanju prilagajati pogoje financiranja za dejavnosti, ki niso zelene, vendar brez njih zeleni prehod enostavno ne bo mogoč. 

Za uspešno izvajanje trajnostne strategije so ključni tudi zaposleni. Kako jih vključujete v trajnostno preobrazbo, kako jih izobražujete o trajnostnih vsebinah in kako spremljate napredek doseganja trajnostnih ciljev med zaposlenimi?

Ključno je, da smo v te procese vključeni vsi. Zaposlene je potrebno redno izobraževati. Zaposleni morajo poznati, katere trajnostne cilje zasledujemo, kateri ESG cilji so vključeni v krovne strateške kazalnike in s katerimi kazalniki se meri uspešnost delovanja banke. Nenazadnje je na tem področju dobro vzpostaviti tudi sistem nagrajevanj, da so zaposleni interno motivirani. 

Delamo pa na različnih področjih – eno je zagotovo komunikacija in zavedanje. Obveščamo zaposlene o trajnostih ciljih in usmeritvah banke. Tudi vodstvo banke se trudi voditi z zgledom. Vodstvo banke prehaja na uporabo električnih vozil in aktivno promovira trajnostne prakse. Zaposleni so vključeni praktično v vse procese, ki vključujejo ESG vidike. Od procesov odobravanja, spremljave in monitoringa. 

Na ravni banke smo oblikovali tudi organizacijske strukture in določili ESG funkcije ter odgovorne organizacijske enote. Oblikovali smo projektne skupine – deluje na primer skupina za ESG, pa skupina za ESG model ter skupina za kompleksno presojo okoljske trajnosti financiranja itn. 

Enkrat na leto organiziramo tudi izobraževanje za zaposlene o trajnostnih ciljih, spremembi bančne regulative na tem področju, zahtevah in spremembah, ki so se zgodile v zadnjem letu. Predvidena so tudi številna specializirana izobraževanja in usposabljanj za posamezne oddelke in zaposlene. Izvajamo redne ankete med zaposlenimi, recimo na področju prevoza zaposlenih na delovno mesto. Tovrstne ankete izvajamo zato, da lahko ocenimo učinke sprememb njihovih navad in ocenimo prispevek k prihranku emisij toplogrednih plinov banke kot celote. 

Trajnostno poslovanje in doseganje podnebne nevtralnosti potrebuje novo regulatorno okolje in nove standarde. Kako in na kakšen način aktivni ste na področju zagovorništva – oblikovanja podnebnih ukrepov (politik, predpisov, standardov, finančnih spodbud)?

Kljub temu da smo manjša banka in imamo zaradi tega tudi omejene vire, smo in si želimo biti aktivni tudi na področju zagovorništva in oblikovanja trajnostnih usmeritev in politik. Večinoma delujemo skupaj z ostalimi bankami prek interesnih združenj. Zelo pomembno je, da so vse iniciativne na področju trajnosti ustrezno in jasno komunicirane. In tukaj je dodana vrednost sodelovanja v interesnih združenjih, kot sta Združenje bank Slovenije ali CER, da se torej uskladi več vidikov in lahko res usklajeno prispevamo v obliki komentarjev ali predlogov k sprejemanju politik, zakonov, strategij in standardov na področju trajnosti.

Smo pa vključeni in aktivni tudi v številnih mednarodnih združenj (EAPB, ELTI, NEFI), ki delujejo na področju trajnostnega razvoja in zelenega prehoda. 

Kako si prizadevate za odgovorno komuniciranje doseganja vašega napredka in kako preprečujete “greenwashing”? Ali opažate pojav t.i. greenwashina med podjetji, ki si želijo pridobiti zeleno financiranje?

Mislim, da se na tem področju še vsi učimo in bo greenwashingu v prihodnje potrebno nameniti še posebno pozornost. Vsi se zavedamo, da obstaja in tudi večji del regulative je bil sprejet z namenom, da se mu izognemo. Bo pa zeleno zavajanje potrebno v prihodnje na vseh ravneh ustrezno prepoznavati, obravnavati, ocenjevati in preprečevati. 

Zelo pomembno je, da vsako podjetje, tudi SID banka, na področju trajnosti svoj napredek komunicira jasno in transparentno. In da se poslužujemo tudi zunanjih revizij na tem področju. Recimo poročil o trajnosti, poročil o ogljičnem odtisu itn. Seveda je izredno pomembno tudi to, da povemo, katere standarde uporabljamo.  Ni torej nujno pomembno, da se uporablja EU taksonomija, je pa nujno, da jasno komuniciramo standard, ki se ga pri presoji projektov uporablja.