Skrite priložnosti razogljičenja, ki jih podjetja ne smejo spregledati




25 / 04 / 2024
Zeleni zajtrk
V zadnjih letih smo bili priča pospešenemu postavljanju ciljev razogljičenja v gospodarstvu. Nekatera podjetja se še vedno sprašujejo: zakaj bi to počela? A slednja postajajo manjšina. Vedno več je namreč tistih, ki jih zanima vprašanje: kako to početi? Na Zelenem zajtrku smo tokrat gostili predstavnike podjetij in banke, ki so se že pred leti odločili za pot znižanja emisij toplogrednih plinov, danes pa predstavljajo zgled na področju podnebnega ukrepanja in postavljanja znanstveno utemeljenih ciljev razogljičenja.
 

Trimo Group z zavezo ničelnih emisij do leta 2050
 
Znanost je jasna. Da bi dosegli stabilnost in preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb, je treba hitro in znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov na vseh področjih gospodarstva. Zasebni sektor ima ključno vlogo pri doseganju tega cilja in vse več dokazov kaže, da je ukrepanje tudi poslovno smiselno. S tem se strinja direktor podjetja Trimo Group Božo Černila, ki verjame, da morajo biti projekti zelene transformacije profitabilni. »Nobenega smisla nima imeti zeleno podjetje, če to pristane v bankrotu,« je mnenja Černila, ki vodi enega izmed vodilnih evropskih podjetij na področju ovoja zgradb in modularnih prostorskih rešitev. Zeleni produkti so njihova konkurenčna prednost in kmalu bodo svojim naročnikom na računu podali tudi specifikacijo ogljičnega odtisa, kar bo olajšalo izračun emisij CO2 pri izgradnji stavb. 

V Trimo Group, ki je del skupine Recticel, so se zavezali, da do leta 2050 dosežejo ničelne emisije toplogrednih plinov v celotni verigi vrednosti, do leta 2030 bodo za 90 % zmanjšali emisije toplogrednih plinov obsega 1 in 2 ter za 25 % emisije toplogrednih plinov obsega 3. Svoje zaveze so postavili na znanstveno utemeljenih ciljih v sklopu pobude Science Based Target Iniciative, kar pomeni, da jih bodo morali tudi dejansko doseči.
 

Kaj je Science Based Target Iniciative?

Science Based Target Iniciative (SBTi) je pobuda dobrodelne organizacije za spodbujanje ambicioznih podnebnih ciljev in ukrepov podjetij, ki je bila ustanovljena leta 2015. Razvija standarde, orodja in smernice, ki podjetjem omogočajo, da določijo znanstveno utemeljene cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom.

»Podjetja, ki se odločijo za ta korak, morajo najprej oddati pismo, v katerem pokažejo resno namero, da bodo postavila znanstveno utemeljene cilje. Za tem morajo v 24 mesecih zastaviti cilje za zmanjšanje emisij v skladu z merili SBTi in jih predložiti v uradno preverjanje ter potrditev. Ko cilj organizacija potrdi, ga lahko podjetja javno objavijo in obvestijo svoje deležnike. Sledi poročanje o emisijah in letno spremljanje napredka,« je razložila Ewelina Grajko, regijska vodja v CDP Europe, ki se je oglasila preko video povezave.
 

Danfos Trata in Kolektor postavila SBTi cilje tudi zaradi zunanjih zahtev
 
V Danfoss Trata se je vodstvo odločilo, da priključi SBTi cilje v svoje delovanje. »Glavni kupci in poslovni partnerji so sami postavili SBTi cilje in prišli do nas z zahtevami, da jim sledimo,« je razložila direktorica Danfoss Trata Saška Rihtaršič. Poleg tega se je podjetje razširilo, kar je privedlo do zahtev po postavitvi jasnih ciljev tudi s strani finančnih institucij. Zato so leta 2020 začeli postopek SBTi in v osmih mesecih določili in potrdili cilje razogljičenja. Do leta 2030 predvidevajo 46,2-% zmanjšanje emisij TGP obsega 1 in 2 ter 15-% zmanjšanje obsega 3. 

Direktor Kolektor sETup Aleš Koželjnik priznava, da se je podoben pritisk s strani kupcev in poslovnih partnerjev za segment Kolektor Mobility zgodil tudi njim. »Največjo težnjo smo začutili pri naročniški verigi. Avtomobilska industrija je zahtevala, da dobavitelji sledijo ciljem razogljičenja na znanstveni osnovi, prav tako pa so finančne institucije želele, da v poročanje vključimo tudi ta aspekt poslovanja,« je razloge za njihovo odločitev povzel Koželjnik in dodal: »Tehnologije, ki omogočajo samooskrbo in prihranke že obstajajo, potrebno pa je sprejeti prave odločitve v pravem trenutku, da so slednje tudi ekonomsko upravičene.«

Prave odločitve morajo biti sprejete tudi pri financiranju, kar v družbi Kolektor dobro vedo. Povezali so se tudi že z Evropsko investicijsko banko za izpeljavo 50 milijonskega projekta v tujini. Za projekt financiranja niso prejeli, saj dotična država takrat ni bila v njihovem strateškem polju, so pa dobili zagotovilo, da v primeru uspešno izpeljanega projekta lahko računajo na njihovo podporo v prihodnosti.

EIB za trajnostno Evropo 1000 milijard evrov naložb
 
Evropska investicijska banka (EIB) je med največjimi financerji podnebnih ukrepov, katere delničarji so države članice EU. EIB je leta 2007 izdala sploh prvo zeleno obveznico na svetu, danes pa zelene obveznice predstavljajo 15 % vseh svetovnih obveznic. »Smo izredno zavezani k zelenemu prehodu. Lansko leto smo od skupno 88 milijard evrov namenili 60 % financiranju zelenih projektov, ostalih 40 % pa v projekte, ki ne ogrožajo ciljev zelenega prehoda. Samo za primerjavo, slovenski BDP znaša 60 milijard evrov,« je razložil Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji in spomnil, da EIB med letoma 2020 in 2030 z evropskim načrtom za podnebno financiranje predvideva 1000 milijard evrov javnih in zasebnih sredstev za trajnostno Evropo. V Sloveniji je EIB med malimi in srednjimi podjetji med drugim financirala preobrazbo restavracije Grič v zeleno kuhinjo in okolju prijaznega slovenskega pridelovalca paradižnikov Lušt.

Priložnosti za energetski prehod je veliko, potrebno jih je znati izkoristiti
 
Videli smo, da je priložnosti za zasebni sektor veliko. »S postavitvijo ciljev razogljičenja in energetskim prehodom lahko podjetja izkoristijo vzvode, ki jih ponujajo tehnologije za razogljičenje, izboljšajo svojo energetsko učinkovitost, vlagajo v inovacije in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost. Nenazadnje pa energetski prehod za podjetja pomeni boljše upravljanje tveganj, saj so obnovljivi viri energije stabilnejši in bolj predvidljivi v primerjavi s fosilnimi gorivi,« je povedala Sofia Bergareche, vodja projektov v španski organizaciji Foretica, ki se je prav tako javila preko video povezave. Vse to pa ob hkratnem zmanjševanju emisij že predstavlja več kot dober razlog, da se podjetja vseh velikosti o zelenem prehodu in razogljičenju odločijo vsaj temeljito razmisliti.
VSE NOVICE
zapri Na spletnih straneh cer-slo.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.