Slovenija sodi med evropske države z največjimi gospodarskimi posledicami vremenskih in podnebnih ekstremov. Po podatkih Evropske agencije za okolje so bile skupne izgube na prebivalca in po površini v Sloveniji celo najvišje v Evropi. Poplave leta 2023 so že pokazale razsežnost tveganja – skupni ocenjeni stroški, vključno z obnovo in krepitvijo odpornosti, so dosegli okoli 10 milijard evrov oziroma 16 % BDP. Tudi leto 2026 že prinaša nov račun: letošnja suša je po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ena najobsežnejših in najhujših v zadnjih letih, na posameznih območjih in pri posameznih kulturah pa izgube pridelka dosegajo tudi 100 %. Celovita finančna ocena škode zaradi letošnje suše še ni znana.  

 

In račun bo še naraščal. Evropska komisija ocenjuje, da bi morala Slovenija do leta 2050 za prilagajanje nameniti skoraj 300 milijonov evrov na leto, od tega več kot 57 % za prilagoditev in krepitev infrastrukture. UMAR ob tem opozarja, da bo treba ukrepe prilagajanja pospešiti, saj nekatera podnebna tveganja že dosegajo kritične ravni. 

 

Za podjetja to pomeni zelo konkretna vprašanja: bo proizvodnja lahko delovala tudi ob vročini in pomanjkanju vode ali ob naraščajočih padavinskih ujmah? Kako odporni so objekti, oskrba z energijo, logistika in dobavitelji? Kakšna škoda lahko nastane – in kdo jo bo financiral? Katere investicije moramo začeti načrtovati danes, kdo in kako mora pri tem sodelovati? 

 

Na septembrskem Zelenem zajtrku bomo zato podnebna tveganja prevedli v poslovne in finančne posledice ter konkretne odločitve. Skupaj s podjetji, državo, evropskimi institucijami, finančnim sektorjem in stroko bomo iskali odgovor, kaj lahko podjetja naredijo sama, kje so odvisna od odporne infrastrukture in javnih sistemov ter kaj mora Slovenija narediti hitreje. 

 

Po Zelenem zajtrku bo sledila praktična delavnica na primeru večnamenskega urbanega središča BTC City Ljubljana, kjer se že lotevajo prilagajana na podnebne spremembe, zlasti na področju zmanjševanja toplotne obremenitve obiskovalcev s senčenjem drevesnih krošenj, aktivno pa preučujejo tudi različne možnosti za pričetek postopnega uvajanja modro-zelene infrastrukture. Namen delavnice je skupaj z zainteresirano javnostjo in s poslovnimi partnerji, ki poslujejo na območju BTC City Ljubljana prepoznati, kako podnebne spremembe vplivajo na njihovo poslovanje, katere ukrepe lahko podjetja izvedejo sama, katere ukrepe lahko izvajajo v sodelovanju z družbo BTC ter kakšne so pričakovane dobrobiti ukrepov, ki jih na področju prilagajanja na podnebne spremembe družba BTC že izvaja ali pa jih namerava izvajati. Na delavnici bodo za poglobljeno razpravo na voljo tudi področni strokovnjaki z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Agencije Republike Slovenije za okolje, ki so pomembno prispevali k oblikovanju ukrepov družbe BTC pri naslavljanju akutnega podnebnega tveganja povezanega z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi vročinskimi valovi. Ugotovitve bodo podlaga za nadgradnjo obstoječih ukrepov in smernic ter bodo obenem služile tudi drugim poslovnim conam v Sloveniji, ki želijo iti v smeri prilagoditev po načelih mesta, ki bolje zadržuje padavinsko vodo in zmanjšuje učinke vročine.