Najnovejše Poročilo o razvoju 2026, ki ga je pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), prinaša precej jasno opozorilo:

Slovenija sicer ohranja visoko kakovost življenja, vendar razvojni model države vse težje sledi spremembam v globalnem gospodarstvu. Osrednje sporočilo poročila je povzeto že v naslovu: »Od izvajalcev med ustvarjalce.«

UMAR opozarja, da Slovenija ne more več dolgoročno graditi konkurenčnosti predvsem na vlogi podizvajalca, relativno nizkih stroških in postopnih izboljšavah. Za ohranjanje blaginje bo potreben bistveno hitrejši prehod v:

• inovacijsko podprto rast,
• nizkoogljično krožno gospodarstvo,
• višjo produktivnost,
• bolj tehnološko zahtevne poslovne modele.

Produktivnost ostaja ključna težava Slovenije

Ena najpomembnejših ugotovitev poročila je, da Slovenija še vedno prepočasi zmanjšuje razvojni zaostanek za najbolj razvitimi državami EU. BDP na prebivalca po kupni moči dosega približno 92 % povprečja EU, vendar UMAR opozarja, da se rast produktivnosti upočasnjuje, pritisk na konkurenčnost gospodarstva pa povečuje. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 18)

Poročilo posebej izpostavlja:

• prenizke investicije v prihodnost,
• počasno uvajanje novih tehnologij,
• prešibko povezovanje raziskav in gospodarstva,
• nizko dodano vrednost,
• premajhno uporabo digitalizacije in avtomatizacije.

Slovenska podjetja so pri vlaganjih v programsko opremo, podatkovne baze, IKT omrežja in spletne aktivnosti šele na 20. mestu v EU, pri vlaganjih v usposabljanje in organizacijske izboljšave pa na 23. mestu. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 129)

Po drugi strani so slovenska podjetja pri vlaganjih v raziskave in razvoj nadpovprečna, saj je Slovenija na 6. mestu v EU, pri vlaganjih v zgradbe, infrastrukturo, stroje in opremo pa celo na 4. mestu. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 129)

To kaže, da Slovenija še vedno razmeroma veliko vlaga v fizična sredstva in industrijsko bazo, počasneje pa v mehke dejavnike konkurenčnosti:

• digitalizacijo,
• organizacijsko transformacijo,
• razvoj kompetenc,
• nove poslovne modele.

Zeleni prehod postaja vprašanje konkurenčnosti

Pomembno sporočilo poročila je tudi, da zeleni prehod ni več predvsem okoljska tema, ampak postaja ključno razvojno in geopolitično vprašanje.

UMAR opozarja, da Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem EU pri:

• emisijski produktivnosti,
• energetski produktivnosti,
• snovni produktivnosti.

Slovenija je leta 2024 pri emisijski produktivnosti za povprečjem EU zaostajala za 16,1 %. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 162)

Poročilo opozarja tudi, da so se izpusti toplogrednih plinov leta 2024 ponovno povečali, predvsem zaradi rasti emisij v prometu. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 23)

Še posebej pomembna je ugotovitev, da slovensko gospodarstvo krožnega gospodarstva še vedno ne razume dovolj kot razvojne in poslovne priložnosti.

Snovna produktivnost ostaja nižja od povprečja EU, krožno gospodarstvo pa v številnih podjetjih ostaja predvsem okoljska tema in ne del strateške poslovne transformacije. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 23)

Energetska učinkovitost postaja strateška tema

V ozadju poročila je mogoče prepoznati še eno pomembno sporočilo: energetska učinkovitost ni več le stroškovni ukrep, ampak element odpornosti gospodarstva.

Po energetski krizi zadnjih let postaja jasno, da:

• podjetja z nižjo energetsko intenzivnostjo lažje obvladujejo cenovne šoke,
• elektrifikacija industrije postaja ključni razvojni trend,
• digitalno upravljanje energije postaja konkurenčna prednost,
• energetska neodvisnost vse bolj vpliva na investicijsko privlačnost podjetij in držav.

Evropska industrijska politika vse bolj povezuje energetiko, digitalizacijo, inovacije, industrijsko transformacijo, dostop do financiranja.

Tudi zato UMAR poudarja potrebo po hitrejših vlaganjih v:

• energetsko učinkovitost,
• nizkoogljične tehnologije,
• digitalna orodja,
• raziskave in razvoj,
• kompetence prihodnosti.

Inovacije, raziskave in razvoj: Slovenija vlaga veliko, a učinki ostajajo premajhni

UMAR opozarja na pomemben razvojni izziv: v prihodnje ne bo več dovolj samo kupovati nove stroje ali širiti proizvodnje. Ključno bo, kako hitro bodo podjetja sposobna:

• razvijati nove produkte in storitve,
• uporabljati umetno inteligenco in podatke,
• povezovati digitalizacijo z energetiko,
• ustvarjati višjo dodano vrednost,
• preoblikovati poslovne modele.

Poročilo posebej poudarja tudi pomen povezovanja: raziskovalnih institucij, univerz, podjetij, startup okolja, razvojnih politik države.

Brez hitrejšega prenosa znanja v prakso bo Slovenija po oceni UMAR težko prešla iz gospodarstva izvajalcev v gospodarstvo ustvarjalcev.

Pomembno je tudi opozorilo, da inovacije niso več zgolj tehnološko vprašanje. V prihodnjih letih bodo najuspešnejša podjetja tista, ki bodo znala povezati:

• trajnost,
• digitalizacijo,
• energetiko,
• podatke,
• krožne modele,
• nove načine ustvarjanja vrednosti.

Prav zato UMAR opozarja, da bo prihodnja konkurenčnost Slovenije vse manj odvisna od stroškov dela in vse bolj od:

• inovacij,
• znanja,
• produktivnosti,
• sposobnosti hitrega prilagajanja spremembam.

Pomanjkanje kadrov postaja razvojna omejitev

UMAR posebej opozarja tudi na kadrovske izzive. (UMAR, Poročilo o razvoju 2026, str. 35–40)

Slovenija se sooča:

• s staranjem prebivalstva,
• pomanjkanjem strokovnjakov,
• prenizkim vlaganjem v vseživljenjsko učenje,
• težavami pri privabljanju talentov.

Poročilo poudarja, da bodo prav:

• znanje,
• ustvarjalnost,
• kompetence prihodnosti,
• sposobnost hitrega prilagajanja,
• ključni dejavniki uspešnosti držav in podjetij v prihodnjih letih.

Problem niso samo podjetja, ampak tudi institucije

UMAR posebej opozarja tudi na institucionalno konkurenčnost države.

Slovenija pogosto izgublja razvojni potencial zaradi:

• počasnih postopkov,
• administrativnih ovir,
• nepredvidljivosti regulatornega okolja,
• počasnega izvajanja razvojnih politik.

To neposredno vpliva na:

• investicijsko okolje,
• umeščanje energetskih projektov,
• hitrost zelenega prehoda,
• razvoj infrastrukture,
• inovacijsko okolje.

V razmerah hitrih tehnoloških in geopolitičnih sprememb postaja sposobnost države za hitro prilagajanje ena ključnih konkurenčnih prednosti.

Ključno vprašanje prihodnjih let

UMAR-jevo poročilo zelo jasno pokaže, da vprašanje prihodnosti Slovenije ni več:
»Ali se bo gospodarstvo moralo preoblikovati?«

Temveč:
»Kako hitro bomo sposobni preiti v bolj inovacijsko, nizkoogljično in produktivno gospodarstvo?«

Po oceni UMAR bodo prav:

• hitrost prilagajanja,
• sposobnost ustvarjanja znanja,
• razvoj novih poslovnih modelov,
• vlaganja v produktivnost,
• energetska učinkovitost,
• inovacije,

odločali o prihodnji konkurenčnosti države in kakovosti življenja prebivalcev.

Poročilo tako zelo jasno opozarja, da trajnostni prehod ni več ločena okoljska politika, ampak postaja osrednji okvir prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije.