V poročilu ugotavljajo, da se sedanja prizadevanja za čisto energijo in trajnostne rešitve sicer izboljšujejo, a še zdaleč ne zagotavljajo ravni naložb in potrebnih premikov za doseganje mednarodnih podnebnih ciljev. Nezadosten napredek pri prehodu na čiste tehnologije in trajnostne rešitve v preteklem letu kaže na potrebo po močnem in ciljno usmerjenem mednarodnem sodelovanju v sektorjih z visokimi emisijami. Le tako bo lahko prišlo do hitrejših, lažjih in cenejših rešitev. Zato avtorji dokumenta med drugim pozivajo vlade, naj okrepijo sodelovanje na ključnih področjih kot so standardi, predpisi, finančna in tehnična pomoč ter ustvarjanje trga za zeleni prehod.

Poročilo še ugotavlja, da je v zadnjem letu bil dosežen le skromen napredek pri krepitvi mednarodnega sodelovanja na področjih, kjer je to najbolj potrebno. Viden napredek je bil sicer dosežen pri razširitvi finančne pomoči državam v razvoju v nekaterih sektorjih ter pri skupnih raziskovalnih in razvojnih pobudah. Vendar pa je potreben veliko več narediti na področju usklajevanja politik za ustvarjanje povpraševanja po čistih tehnologijah in vzpostavljanju dialoga o trgovini v različnih sektorjih, kar bo verjetno ključnega pomena za prehod.

»Energijski prehod poteka hitreje, kot si mnogi mislijo, vendar mora potekati še hitreje. Naša analiza kaže, da nekateri sektorji dobro razvijajo mednarodno sodelovanje, a spet drugi zaostajajo,« je dejal izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo, Fatih Birol.

»Nobena država se s podnebnimi in energetskimi izzivi ne more spopasti sama. Sodelovanje je edini način, da zagotovimo uspešen prehod za vse. Graditi na inovacijah, pritegniti naložbe in povečati povpraševanje po novih tehnologijah so temeljni gradniki uspeha. Z nadaljnjim odlašanjem preprosto povečujemo tveganja,« je še dodal.

Pariški sporazum zavezuje svet, da omeji dvig globalne temperature precej pod 2 °C in si prizadeva za omejitev na 1,5 °C (v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi). Da bi to mejo dosegli, moramo prepoloviti svetovne emisije do leta 2030 in doseči globalne neto ničelne emisije do sredine stoletja. Za dosego tega cilja je bila postavljena Breakthrough Agenda (Prebojna agenda), ki jo je na vrhu svetovnih voditeljev COP26 predstavila koalicija 45 svetovnih voditeljev, katerih države skupaj predstavljajo več kot 70 % svetovnega BDP.