Avtor: Miha Škrokov
TEMELJI ZA KONKRETNE KORAKE K PODNEBNEM UKREPANJU SO POSTAVLJENI
Nedvomno je jasno, da je opaziti premik v poslovnem svetu na globalni ravni v prid podnebju. Finančni sektor ima več kot dovolj potrebnih informacij za preusmeritev investicij v trajnostne projekte. Znano je, kdo so največji onesnaževalci in kje so točke največjih emisij ter v katere rešitve je potrebno vložiti. Čas je torej le še za izvedbo.
1. PODNEBNA KRIZA ZAČENJA UDARJATI PODJETJA TAM KJER ŠTEJE
Poleg političnih aktivnosti je tokrat na podnebni konferenci COP26 Združenih narodov v Glasgowu , ki se je končala prejšnji vikend, veliko vlogo pri ambicioznosti podnebnega ukrepanja igral tudi privatni sektor, ki je z dejanji na konferenci pokazal bolj pozitivno plat v primerjavi z državami. Z zavezami, iniciativami in združenji je gospodarstvo pokazalo, da je pripravljeno na začetek nove dobe dekarbonizacije sistema. COP26 je bil s strani nekaterih tako poimenovan
»business« COP. Ob spremljanju aktivnosti gospodarstva na konferenci in enormnega potenciala sprejetih zavez se ni težko strinjati s trditvijo Joela Makowerja iz GreenBiz Group: »Podnebna kriza počasi začenja udarjati podjetja tam, kjer šteje.« Katere so torej poteze, ki jih je privatni sektor skoval in razkril v zadnjih 14 dneh podnebne konference in kako bodo le-te spremenile pravila posla?
2. GLASGOWŠKI PODNEBNI PAKT: ZATISKANJE OČI PRED FOSILNIMI GORIVI POMENI VEČJE BREME ZA GOSPODARSTVO
Na COP26 smo lahko spremljali zelo ambiciozno retoriko svetovnih voditeljev; sprejetih je bilo veliko število iniciativ in zavez z vrhom v Glasgowskem podnebnem paktu, ki med drugim podpisnice zavezuje tudi za pospešitev naporov proti zmanjšanju energije iz premoga in k zmanjšanju neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Sprejete zaveze so dvignile precej prahu in požele val kritik, saj so nekateri večinoma razočarani nad razvodenitvijo zavez za ukinitev energije iz premoga in popolno ukinitvijo subvencij za fosilna goriva – oba energenta sta glavna povzročitelja emisij ogljikovega dioksida v ozračje v zadnji polovici 20. stoletja.
3. $130 000 000 000 000 ZA DEKARBONIZACIJO GOSPODARSTVA
Verjetno ena najpomembnejših zavez, ki so nastale kot produkt COP26 – The Glasgow Financial Alliance for Net Zero. Več kot 450 bank, zavarovalnic in ostalih upravljalcev premoženja v dvanajstih državah se je zavezalo za 130 bilijonov (130 000 milijard) ameriških dolarjev sredstev za dekarbonizacijo svetovnega gospodarstva v naslednjih treh desetletjih. Ta enormna vsota predstavlja prelomnico pospeševanja zelene tranzicije za doseg dogovorov Pariškega Sporazuma.
Za iniciativo skriva preprosta teza: banke, upravljalci premoženj, zavarovalnice in ostale finančne institucije morajo začeti izkoriščati finančno moč, ki jo imajo, za izvajanje pritiska na podjetja, v katera investirajo oziroma jih financirajo, da le-ta spremenijo način poslovanja v zelene strategije in prakse. Priložnost za omejitev segrevanja 1,5 °C je na pladnju, le izkoristiti jo je treba
trdi John Howell, Climate and Capital Media
4. ZNANOST IN PODATKI: »SCIENCE-BASED TARGETS«
Doseganje »neto ničelnega« poslovanja mora temeljiti na podatkih, na konkretnih, periodičnih meritvah in na jasno zastavljenih kvantificiranih, merljivih ciljih, sicer bomo prepozno presenečeni ugotavljali, da tega cilja podnebne nevtralnosti nismo dosegli.
5. PODATKI MORAJO BITI TRANSPARENTNI IN GLOBALNO KONSISTENTNI, STANDARDI TRAJNOSTNO STROGI
3. novembra je IFRS Foundation, mednarodni organ za računovodske standarde, na konferenci na COP26 predstavil
International Sustainability Standards Board, torej svet za mednarodne trajnostne standarde.
Vloga sveta bo reševanje problema konsistentnosti informacij o trajnostnih aktivnostih pri podjetjih in organizacijah. Tako kot pri finančnem poročanju, je potrebno podatke urediti tudi pri trajnostnem poročanju za doseg povečanja transparentnosti, kvalitete in mednarodne primerljivosti podatkov, ki so vhodna informacija za investicije v trajnostne rešitve. Odgovor je IFRS Foundation našel v globalno konsistentnih podnebne in širše trajnostnih standardih za finančne trge. Dejanje je bilo s strani nekaterih
označena za eno najpomembnejših premikov v Glasgowu. (več)
6. PREMIK STRAN OD AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL NA FOSILNA GORIVA
Predstavniki vlad, podjetij in organizacij, ki sestavljajo večji del avtomobilskega klastra oziroma nanj pomembno vplivajo so podpisali
deklaracijo za pospeševanje tranzicije do popolne zaustavitve prodaje novih avtomobilov in kombiniranih vozil na fosilna goriva na globalni ravni do leta 2040 in najpozneje do leta 2035 na vodilnih trgih.
7. KOALICIJA PRVIH INVESTITORJEV V INOVACIJE V ZGODNJIH FAZAH
Konferenca COP26 je 4. novembra postregla z
novo iniciativo več kot 30 večjih korporacij, kot so Apple, Volvo Group, Amazon in United Airlines, ki so se združile v iniciativo z angleškim imenom »First Movers Coalition« z namenom dvigniti povpraševanje in posledično naročila za čiste tehnologije v zgodnji fazah razvoja. Iniciativa je bila oblikovana pri World Economic Forum in bo ustvarila nove trge za nizko ogljične tehnologije v železni, aluminijevi in kemični industriji, ladijskem in letalskem prometu ter avtoprevozništvu. Vsi omenjeni sektorji spadajo v kategorijo sektorjev, kjer je največji izziv znižanja ogljikovih emisij. Iniciativa bo finančno podpirala tudi komercializacijo tehnologij zajemanja ogljikovega dioksida iz zraka. Podnebni odposlanec ZDA John Kerry, eden od protagonistov te iniciative, je izjavil, da je le-ta ena najpomembnejših najav v okviru COP26 .
Člani iniciative so bili začetniki v vlaganju v razvoj čistih tehnologij že v preteklosti. Po navedbah GreenBiz Group je proizvajalec jekla SSAB na primer vključen v partnerstvo HYBRIT, ki proizvaja jeklo z zeleno proizvodnjo vodika. Amazon je pred
dvema letoma naročil 100.000 električnih kombijev pri podjetju Rivian. Na seznamu članov je tudi United Airlines, ki se je pred kratkim zavezal, da bo v naslednjih 20 letih kupil 1,5 milijarde litrov trajnostnega letalskega goriva. (več)
8. WEF: POVEČANJE INVESTICIJ V PODNEBNE REŠITVE ZA ZMANJŠANJE 1 GT TOPLOGREDNIH EMISIJ LETNO
Na konferenci COP26 je bilo prvič v osrčje dogodka postavljeno tudi ohranjanje narave in biodiverziteta kot kritični vidik podnebne krize. 8 novembra je bil t. i. dan narave, na katerem je World Economic Forum naznanil novo kampanjo za povečanje investicij v
okoljske podnebne rešitve (natural climate solutions) v višini ekvivalenta ene giga tone znižanja emisij na leto do leta 2025. Te rešitve vključujejo predvsem vzvode za ohranjanje narave, obnovo in izboljšanje upravljanja zemljišč, kar privede do povečanja ponorov ogljika.
WEF izjemno pozornost namenja inoviranju, razvoju in povečanju rabe novih tehnologij. Zvišanje investicijskega bazena za okoljske, podnebne rešitve bo dalo jasen signal tako politiki kot tudi izvajalcem projektov za močno povečanje investicij. (več)
9. NAPREDEK V STAVBNEM SEKTORJU
V okviru COP26 je 44 podjetij podpisalo zavezo za neto ničelne ogljične emisije v stavbah
(Net Zero Carbon Buildings Commitment), oblikovano s strani World Green Building Council. Zaveza podjetja zavezuje k odpravi operativnega ogljika v upravljanju stavb, kot tudi v maksimalno znižanje utelešenega ogljika pri gradnji, obnovi in podrtju stavb, ki jih imajo v lasti. Zaveza do danes vključuje 156 podpisnic, od tega 122 podjetij in organizacij, 28 mestnih občin in 6 zveznih držav oziroma regij. (več)
10. OHRANJANJE NARAVE IN BIODIVERZITETE GOSPODARSTVO PODPIRA S KONKRETNIMI INVESTICIJAMI
Na dnevu narave je bilo jasno opaziti pripravljenost privatnega sektorja na spremembe poslovanja in investicije v trajnostne rešitve za ohranjanje narave in biodiverzitete.
Investicije v okoljske podnebne rešitve omogočajo najstrmejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na investiran dolar. Kot odgovor na to dejstvo, je organizacija Capital for Climate objavila
novo platformo za pospeševanje investicij v okoljske podnebne rešitve, predvsem na področju trajnostnega kmetijstva, gozdov, rabe zemljišč in modrega gospodarstva. Platforma omogoča investitorjem uvid v portfolio priložnosti za podnebne naložbe na enem mestu, kar omogoča gradnjo strategij in izvajanje naložb, ki so usklajene z znanstveno podprtimi usmeritvami za ohranjanje globalnega segrevanja na 1,5 °C.
26 držav na šestih kontinentih se je
zavezalo za spremembo kmetijskih politik v bolj trajnostne in manj okolju škodljive. Hkrati pa bodo podpisnice zaveze povečale investicije v znanstvene raziskave v trajnostno kmetijstvo in prilagajanje te panoge podnebnim spremembam.
»Medtem ko je podnebna znanost kompleksna, je razumevanje 80 % potrebnih ukrepov za spremembe enostavno. –
Pablo Berutti, Climate and Capital Media