Avtor: Ana Struna Bregar, CEO CER

Več desetletij je bilo potrebnih, da je trajnost v poslovanju postala »mainstream«. Vstopili smo v novo obdobje poslovanja, v katerem ustvarjanje in ohranjanje konkurenčne prednosti od podjetij zahteva, da svoje poslovne modele preoblikujejo v trajnostne poslovne modele. 

Vsak dan kakšno podjetje najavi, da je sprejelo nove podnebne zaveze. Regulatorji predlagajo nova ESG (okoljska, družbena in upravljavska) razkritja ali širijo odgovornosti proizvajalcev. Zaposleni in potrošniki pozivajo delodajalce in blagovne znamke, naj resno vzamejo okoljske in družbene izzive. 

Trajnostno poslovanje je katalizator finančne uspešnosti, dokazujejo številne mednarodne študije.

Pred desetimi leti je le 20 % podjetij iz  borznega indeksa S&P 500 objavilo trajnostna poročila. Do leta 2019 je ta številka zrasla na 90 %! Obseg poročanja se vsako leto povečuje, vsebina poročil pa se je zelo razširila.  Univerza v Oxfordu je v analizi o povezavi trajnostnega poslovanja in finančne uspešnosti podjetij ugotovila, da podjetja z učinkovitimi trajnostnimi praksami dosegajo boljšo operativno učinkovitost in finančno uspešnost.  

Zeleni prehod vključuje nova trajnostna in podnebna pravila poslovanja 
Vlade po vsem svetu pripravljajo strožje predpise in smernice za trajnostno delovanje gospodarstva ter zmanjševanje emisij. Izstopa zlasti Evropska unija (EU), ki si je na področju podnebnega ukrepanja in preobrazbe gospodarstva zastavila izjemno ambiciozne cilje. Priča smo podnebno energetskemu in finančnemu regulatornemu »cunamiju«, saj bo EU konca leta 2022 sprejela več kot 50 zakonodajnih dokumentov, ki bodo trajnostno poslovanje in zmanjšanje emisij v gospodarstvu postavili v ospredje. Hitrost in obseg zelene preobrazbe gospodarstva, ki ju potrebujemo za doseganje teh ciljev, še nikoli v zgodovini nista bila tako obsežna. 

Marsikatero podjetje, ki se v EU na zeleni prehod  ne bo pripravilo pravočasno na zahtevano zmanjšanje emisij do leta 2030, ga mogoče čez deset let več ne bo. Do tja imamo manj kot dva investicijska cikla. Običajno poslovanje »Business as usual« ne bo več dobra izbira. Posledice bodo občutili vsi sektorji.
 
Vedno več različnih deležnikov od podjetji zahteva razkrivanje nefinančnih (ESG) podatkov.  

Poslovno okolje se bliskovito spreminja. Finančni kazalniki niso več edini kazalniki uspešnosti podjetij. Banke, zavarovalnice, vlagatelji, deležniki v dobavnih verigah, ozaveščeni kupci in javnost pričakujejo in zahtevajo transparentno razkrivanje podatkov o vplivu poslovanja podjetij na okolje in družbo. Prav tako pa tudi usklajevanje poslovanja z neto-nič  poslovnimi strategijami.

Vse to ustvarja izjemen pritisk na strateške odločitve podjetij, kako spremeniti svoje poslovne modele. Ključ za sprejemanje pravilnih odločitev in poslovnih modelov pa so podatki. 

Zato je za vsa podjetja ključno, da bodo merila odtis svojega poslovanja na okolje in družbo s konkretnimi podatki, če se le da v realnem času. Le na podlagi podatkov bodo lahko podjetja postavila cilje, zaveze in ukrepe za lastno trajnostno poslovanje, prav tako pa tudi nabavno verigo. Pozabiti pa ne bodo smela na redno spremljanje in dokazovanje napredka doseganja ciljev in zavez.

Zeleni prehod spodbuja poslovne priložnosti in nove poslovne modele.

Poleg vseh bremen pa je dobra stran zelenega prehoda, da prinaša podjetjem priložnost za zmanjšanje stroškov, optimizacijo porabe energije in naravnih virov, povečanje učinkovitosti, dvig kompetenc zaposlenih, spodbujanje inovacij,  oblikovanje trajnejših izdelkov in storitev, ki jih je mogoče popraviti, reciklirati in ponovno uporabiti, dostop do zelenih financ, krepitev odpornosti svojih dobavnih verig. S tem lahko družbe izdatno vplivajo na povečanje konkurenčnosti, ustvarjanje novih tržnih priložnosti ter oblikovanje nove dodane vrednosti. 

Pri prepoznavanju priložnosti zelenega prehoda sta pomembna dva pristopa, ki jih morajo podjetja uravnotežiti. Pristop »zunaj navznoter«, ki se osredotoča na poslušanje skrbi in zahtev deležnikov, od vlagateljev do potrošnikov do bodočih zaposlenih. Ter pristop »od znotraj navzven«, ki zahteva vpogled v delovanje in kulturo podjetja ter razpravo o tem, kakšen pečat želi podjetje pustiti svetu. Nobenemu se ne bo moč izogniti.

S kakovostnimi trajnostnimi poslovnimi modeli bodo ozaveščena in ambiciozna podjetja lahko postala in ostala odporna na globalne izzive, pritiske ter zahteve deležnikov. Predvsem pa bodo odporna na prihajajoča podnebna in druga poslovna tveganja v poslovanju, dobavni verigi in pri uporabnikih. 

Zeleni prehod za slovenska podjejta predstavlja veliko priložnost.

Tudi v Sloveniji sta odpornost in ugled podjetij izpostavljena tveganjem. Na negotovem globalnem in lokalnem poslovnem terenu, bodo v naslednjih desetletjih zmagali tisti, ki bodo merili svoj odtis poslovanja in bodo podnebna ter poslovna tveganja spremenili v priložnosti. Cena neukrepanja bo nedvoumno višja od cene zelene preobrazbe.

Izvršni direktor največjega upravljavca premoženja na svetu - družbe BlackRock, Lary Fink, je v zadnjem letnem pismu predsednikom uprav in direktorjem dejal »Podnebne spremembe so odločujoč dejavnik, ki vpliva na dolgoročne možnosti podjetij. Ni podjetja, ki ne bo občutilo v poslovnem modelu prehod na neto-nič gospodarstvo.« 

Viri:
1 https://www.bcg.com/publications/2021/four-strategies-for-sustainable-business-model innovation
2 https://www.ga-institute.com/research/ga-research-collection/sustainability-reporting-trends/2020-sp-500-flash-report.html
3 https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2508281
4 https://ec.europa.eu/reform-support/what-we-do/green-transition_sl
5 https://www.weforum.org/communities/gfc-on-net-zero-transition
6 https://www.green-star.si/
7 https://mitsloan.mit.edu/ideas-made-to-matter/4-strategies-sustainable-business
8 https://www.mckinsey.com/business-functions/sustainability/our-insights/climate-risk-and-response-physical-hazards-and-socioeconomic-impacts
9 https://www.blackrock.com/corporate/investor-relations/larry-fink-ceo-letter