Organizirali bomo več dogodkov, delavnice in izdali priporočila za podjetja.

CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo s septembrom začenja serijo aktivnosti na temo povečevanja energetske učinkovitosti v podjetjih. Organizirali bomo več dogodkov, delavnice in izdali priporočila za podjetja. 28. septembra 2022 je potekal prvi spletni dogodek na temo načinov spopadanja z energetsko draginjo. Vse aktivnosti bodo izvedene s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Siemens Slovenija in Knauf Insulation.
 


Usmeritve EU pri spopadanju z energetsko draginjo

V zadnjim mesecih so se za celotno EU razmere na energetskem trgu zelo poslabšale, kar je moč pripisati vojni v Ukrajini in ekstremnim vremenskim razmeram, ki so vplivale na zmanjšanje proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah ter povzročili zmanjšanje energetskih zalog in dvig cene. Ti dejavniki so povzročili, da je peščica podjetij obogatela na račun drugih, drugih ki so padli v energetsko in ekonomsko krizo. V EU si tako prizadevajo, da se bo električna energija še naprej učinkovito pretakala po Evropi, in sicer od presežkov do tistih, ki jo potrebujejo, je poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Predlog Evropske komisije z Uredbo za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji naslavlja izjemne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji, ki bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov za električno energijo za odjemalce in posredno pripomogli pri energetski neodvisnosti EU od ruskega zemeljskega plina. V prvem sklopu tako predlagajo obveznost zmanjšanja odjema v izbranih cenovnih konicah za vsaj 5 %. Države članice bodo morale opredeliti 10 % ur z najvišjo pričakovano ceno in zmanjšati odjem v teh konicah. Nadalje pa še predlagajo, da si države prizadevajo za zmanjšanje skupnega odjema električne energije za vsaj 10 % do 31. marca 2023. Primerne ukrepe za dosego tega zmanjšanja odjema lahko države izberejo same, pri čemer se lahko odločijo tudi za finančno nadomestilo.

Drugi sklop nadalje opredeljuje ukrepe za prerazporeditev presežnih prihodkov energetskega sektorja s predlogom, da se „podmejnim" proizvajalcem električne energije začasno določi zgornja meja prihodkov na 180 evrov/MWh in nadalje predlaga začasni solidarnostni prispevek za presežni dobiček, ustvarjen z dejavnostmi v naftnem, plinskem, premogovniškem in rafinerijskem sektorju z namenom, blažitev vpliva visokih cen električne energije in za zaščito odjemalcev. Vloga držav članic pa bi tako lahko bila, da bi države te prihodke zbrale in jih prerazporedile odjemalcem energije, zlasti ranljivim gospodinjstvom, močno prizadetim podjetjem in energijsko intenzivnim panogam.
 
Doseganje energetske učinkovitosti ima še velik neizkoriščen potencial

Raziskava podjetja Deloitte, ki jo je predstavil Mitja Kumar, partner v oddelku poslovnega svetovanja v podjetju Deloitte Slovenija, ugotavlja da ima doseganje energetske učinkovitosti še veliko neizkoriščenega potencila, predvsem na področju stavb, saj predstavljajo 39% celotne končne porabe energije v EU. Razloge za to vidijo predvsem v človeških navadah in lastni porabi energije, saj med uporabniki stavb še vedno obstaja nezavedanje o vplivih lastnih navad na energetsko učinkovitost stavbe. Ključni koraki za doseganje ciljev na področju energetske učinkovitosti je predvsem sodelovanje deležnikom, vključevanje uporabnikov, spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter učinkovito zbiranje in uporaba podatkov, je zaključil Mitja Kumar.
 
Tehnologije so tukaj, so smiselne in dostopne

Če so včasih bile stavbe le nepremičen objekt iz cementa, ki je dobival energijo preko daljinskega sistema, danes stavbe postajajo aktiven del energetskega sistema, ki preko vgrajenih digitalnih integriranih sistemov nadzorujejo lastno proizvodnjo in porabo energije po vsem objektu, je predstavil Igor Kulašič, vodja Smart Infrastructure, Siemens Slovenija.  Kar 99 % današnje infrastrukture še ni pametne, a za prihodnost našega planeta so pametne rešitve za stavbe in infrastrukturo ključne. Pametna stavba je lahko energetsko avtonomna. Kljub temu, da je večina stavb v  Evropi starih, energetsko neučinkovitih, je tudi pri prenovah smiselno, da se naredi celoten digitalni dvojček, ki bo omogočal učinkovito upravljanje s stavbo in s tem manjše stroške. Izkušnje kažejo, da je z implementacijo digitalnih integriranih sistemov lahko prihranek energije 15 -20% tudi pri že obstoječi stavbi, pa je povedal Marjan Strnad, produktni vodja v podjetju Robotina.

Ena od rešitev za optimizacijo porabo energije je tudi alternativni vir ogrevanja z uporabo plitve geotermalne toplotne črpalke, ki je primeren tako za nove kot tudi obstoječe stavbe. Po besedah Tadeja Muršiča, operativnega direktorja podjetja Menerga je v Sloveniji trenutno samo 20 projektov s tako toplotno črpalko. Najbolj znan projekt pa je izveden v sodelovanju s podjetjem Domel, kjer so že opazili ekonomske koristi. Muršič je še izpostavil, da kljub učinkovitosti geotermalne energije in dobrim praksam še ni dovolj finančnih spodbud Eko sklada za tovrstne rešitve.
 
Soočanje z izzivi energetske draginje v podjetju

Postavitev lastne sončne elektrarne, nakup električnih vozil, izpostavitev polnilnic električnih vozil v javni mreži, vpeljava povratne embalaže so eni izmed ukrepov, ki naslavljajo ESG vidike in so si jih zadali v podjetju Lotrič Meroslovje, z namenom doseganja cilja postati ogljično nevtralno podjetje do leta 2031, je pojasnil Marko Lotrič, direktor podjetja. Ukrepi naslavljajo predvsem izziv optimiziacije porabe energije in z njo povezanim ogljičnim odtisom in prevoz zaposlenih ter službene poti. Lotili so se energetske sanacije in optimizacije porabe energije preko izpostavitve daljinskega ogrevanje in vgradnje toplotne črpalke ter digitalizacije. Svoje stroške zelenih investicij so blažili preko različnih razpisov, ki jih ponuja Eko sklad, še doda Marko Lotrič..

V podjetju Robust z dosedanjimi sprejetimi ukrepi, ki vključujejo vgradnjo energetskih rekuperatorjev, hranilnikov toplote, plinske kogeneracije, sončne elektrarne in LED razsvetljave, proizvedejo 1/3 porabljene energije sami. Marko Kranjc, direktor podjetja Robust pojasnuje, da imajo v načrtu še energetsko sanacijo in dodatno izolacijo najstarejšega objekta, pri novem objektu pa načrtujejo možnost montaže nove sončne elektrarne, vgradnjo toplotne čpralke ter vpeljavo sistema, ki bo koristil odpadno toploto iz proizvodnje in dodano izolacijo.
Prav tako je v načrtu še optimizacija in digitalizacija celotne proizvodnje, na nivoju izdelka pa izračun ogljičnega odtisa. S tem se približujejo zadanemu cilju, da v letu 2023 postanejo energetsko samozadostni.

Ambiciozen cilj znižanja porabe energije za 45% do leta 2025 pa so si zadali v Merkurju. Pospešeno gradijo sončne elekrarne na strehah trgovskih centro, do konca letošnjega leta bodo zamenjali razsvetljavo, ostale investicije pa usmerili v elektrifikacijo voznega parka podjetja, vpeljavo digitalnih rešitev za zajem podatkov o energetski porabi, za namene napovedi in optimizacije nakupa energentov, predvsem elektrike, je povedal Boštjan Štruc, direktor Merkur Energija.
 
Siemens se je globalno zavezal, da bo do leta 2030 ogljično nevtralno podjetje. V zadnjih dveh letih so globalno uspeli zmanjšati ogljični odtis za 36% in uporabiti 78% energije iz zelenih virov. To je uspeh 65 milijonov, deloma že izvedenih, investicij v energetsko optimizacijo, kar se jim sedaj kaže kot prihranki v vrednosti 13 milijonov Eurov. Prav tako so si do leta 2030 zadali vpeljati izključno električni vozni park zaposlenih. Zadane cilje bodo dosegli ts priključitvijo objektov vseh poslovalnic v oblak, za namene spremljana porabe energije in stanja ter lažjega odločanja o nadaljnih investicijah. Glede na Evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb pa bodo v Siemensu, kjer najemajo prostore, od najemodajalcev zahtevali izpolnitev pričakovanj po energetski učinkovitosti stavbe. Svoje odločitve od koga bodo najeli prostore, bodo temeljili na ključnih indeksih uspešnosti za energetsko učinkovitost stavbe, je dodal Igor Kulašič, vodja Smart Infrastructure v Siemensu Slovenija.

Vsi predstavniki podjetij se soglasno strinajajo, da bi morala država za pospešitev zmanjšanja porabe energije in večjo energetsko učinkovitost, bolj prisluhniti gospodarstvu, sprejeti bolj človeške ukrepe, predvsem pa biti ažurna ter fleksibilna.