Do 15. novembra je v javni obravnavi Podnebni zakon, s katerim naj bi Slovenija do leta 2050 dosegla razogljičenje, podnebno nevtralnost in odpornost sistemov v Sloveniji na podnebne spremembe. S tem zakonom bi v Sloveniji vzpostavili zakonodajni okvir za sprejemanje in izvajanje politik ter ukrepov za doseganje ciljev v skladu z mednarodnimi dogovori za blaženje podnebnih sprememb, vključno s Pariškim podnebnim sporazumom. V EU je podnebne zakone do sedaj sprejela skoraj polovica držav.
Osnutek slovenskega zakona opredeljuje številne zahteve v skladu s katerimi bodo morale gospodarske družbe spremeniti svoje strategije in tudi poslovne modele.
Predlog zakona >
V CER bomo pripombe članov CER na zakon zbirali na elektronski naslov info@cerslo.si do 12. novembra. Medsektorsko sekcijo na temo zakona bomo imeli za člane online 7. novembra ob 9.00.
Prijave za člane CER.
Osnutek zakona določa:
- politike in ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
- prilagajanje podnebnim spremembam,
- spremljanje stanja in informacije o podnebju,
- ekonomske in finančne instrumente,
- druga s podnebnimi spremembami povezana vprašanja.
Predvidene so različne strategije in načrti za doseganje namena in ciljev:
- Dolgoročna podnebna strategija, ki naj bi se sprejela v 12 mesecih od sprejetja zakona, ki bi za obdobje vsaj 30 let opredelila med drugim cilje podnebne politike in možne ukrepe za njihovo doseganje. Strategija bi se pregledala in po potrebi posodobila vsakih deset let.
- Celoviti energetski in podnebni načrt - akcijsko-strateški dokument za 10-letno obdobje, ki se pregleda na vsake dve leti.
- Strategija prilagajanja podnebnim spremembam, ki se sprejme v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
- Regionalni akcijski načrti prilagajanja podnebnim spremembam, se sprejmejo v 18 mesecih po sprejemu Strategije prilagajanja.
- Socialni načrt za podnebje, ki vključuje ukrepe in naložbe za obravnavanje vpliva cen ogljika ali prihodkov od okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida na ranljiva gospodinjstva, ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, da se zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnosti.
Zakon predvideva številne ukrepe in pravila, ki naj bi številne gospodarske subjekte spodbudili k blaženju podnebnih sprememb in sicer:
- ukrepi za zmanjševanje količine emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov,
- ukrepi na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva,
- trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU,
- sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov,
- dražba emisijskih kuponov,
- posebna pravila za upravljavce naprav - dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz naprave,
- brezplačna dodelitev emisijskih kuponov,
- posebna pravila za operatorje zrakoplova,
- posebna pravila za ladjarske družbe,
- posebna pravila za regulirane subjekte,
- pravila ravnanja s fluoriranimi toplogrednimi plini in ozonu škodljivimi snovmi,
- zahteve za biogoriva.
Predvideni so ukrepi za spremljanje, poročanje in dostopnost informacij:
- sistem za monitoring in poročanje o emisijah toplogrednih plinov,
- sistem za poročanje o politikah in ukrepih ter projekcijah,
- dostopnost informacij o varčnosti porabe goriva, emisijah ogljikovega dioksida in emisijah onesnaževal zraka iz novih osebnih vozil,
- evidence in poročanje.
Opredeljeni so instrumenti za financiranje podnebnih ukrepov:
- Sklad za podnebne spremembe,
- ekonomski in finančni instrumenti,
- okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
Osnutek zakona tudi navaja, da se proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, v celoti odpravijo.
Zakon podrobno opredeljuje delovanje Eko sklada, njegove dejavnosti, splošne akte in sestavo nadzornega sveta (v katerem so zgolj predstavniki ministrstev), instrumente za dodeljevanje spodbud, javne pozive in javne razpise.
Zakon določa tudi organizacije na področju podnebnih sprememb, v katerih ni predvidenih predstavnikov gospodarstva. Prav tako določa upravni, inšpekcijski in finančni nadzor ter kazenske določbe.
Sprejetje zakona je predvidoma prihodnje leto.