ETS sistem mora biti usmerjen na trg in ne sme biti mikromenedžeriran s strani politikov, meni Alarik Sandrup, predsednik švedskega združenja za bioenergijo.

Te dni je na Škotskem podnebna konferenca Združenih narodov COP26. V Edinburgu bodo voditelji z vsega sveta 14 dni pretresali možnosti, kako omiliti podnebne spremembe in preprečiti ogrevanje ozračja za več kot 1,5 stopinje Celzija oziroma, kot je osorno dejala švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg: »Ni skrivnost, da je COP26 neuspešen. To ni več podnebna konferenca. To je zdaj svetovni festival lažnega zelenega oglaševanja.« Prav zato se je spletni seminar, ki so ga soorganizirali Haga Initiative (Švedska), CER (Slovenija) in CLC (Finska), zgodil ob pravem času in postregel s primeri dobrih praks, ki delajo v prid okolju in človeštvu.

V lasti kmetov, ki tudi upravljajo s podjetjem

Alarik Sandrup, direktor za javne in regulativne zadeve pri Lantmännen in predsednik švedskega združenja za bioenergijo, je predstavil izjemen primer Lantmännena, kmetijske kooperative z 19.000 člani oziroma lastniki, ki deluje na treh področjih: agroživilstvo, prehrambni izdelki in bioenergija. »Smo največje švedsko bioenergetsko podjetje; obstajamo že več kot 40 let,« je uvodoma pojasnil Sandrup. Na področju biogoriv se ukvarjajo s proizvodnjo etanola iz ostankov pridelkov; pridelke (žita ipd.) za proizvodnjo biogoriva odkupujejo tudi od kmetov; imajo tudi 15 objektov za daljinsko ogrevanje. So tudi 50-odstotni lastniki tovarne, ki proizvaja lesene pelete. »Letno proizvedemo pol milijona ton lesenih peletov,« našteva Sandrup, ki omeni, da imajo proizvodno enoto tudi v Latviji. Sandrup je prepričan, da je tovrstna kooperativa dobra naložba za vse udeležence. Ne nazadnje so kmetje tudi lastniki gozdov in »lahko prodajajo lesno biomasa energetskemu sektorju ali pa za proizvodnjo biogoriv«. Posledično ima bioenergija danes na Švedskem 38-odstotni delež med celotno porabo energije; nafta le 25 odstotkov. Po 30 odstotkov imata hidroenergija in jedrska energija. Švedska je bila nekoč v 80-odstotkih odvisna od uvoza energentov; z naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja so se odločili, da temu naredijo konec. Tako pridobivajo danes 25 odstotkov vse energije iz obnovljivih virov (OVE), ki tudi v prometu znašajo 23 odstotkov (največji delež imajo biogoriva). Takšen preobrat so na Švedskem dosegli tudi z obdavčitvijo izpustov ogljikovega dioksida. »40 % emisij pokriva ETS sistem in 60 % jih še ostaja, smo slišali danes, ampak to je odličen mehanizem, kar Švedska dokazuje,« je prepričan Alarik Sandrup. Meni pa, da bi moral biti ETS usmerjen na trg in ne sme biti mikromenedžeriran s strani politikov. »To ni dobro. Prepočasi se dogaja in je kontraproduktivno,« je prepričan Sandrup. Ne smemo pa pozabiti, da moramo ob opuščanju fosilnih goriv poskrbeti, da bodo imeli ljudje, ki so delali v teh sektorjih, še vedno službe. Sicer bi lahko prišlo do velikega družbenega nezadovoljstva.

Zeleno daljinsko ogrevanje v Stockholmu

Švedska prestolnica Stockholm ni bila kar tako že leta 2010 imenovana za zeleno prestolnico Evrope. 99 odstotkov daljinskega ogrevanja s pomočjo Stockholm Exergi, ki ima letno 700 milijonov evrov prometa, proizvedejo iz obnovljivih ali recikliranih goriv. Ogrevanje je namreč eden največjih svetovnih virov emisij. Leta 1990 je ogrevanje Stockholma povzročilo več emisij toplogrednih plinov kot promet in proizvodnja električne energije skupaj, saj so se vsi ogrevali na fosilna goriva. Skoraj 30 let pozneje je v Stockholmu pozimi tako lepo in toplo kot leta 1990, vendar ogrevanje proizvede 0,8 tone ogljikovega dioksida na prebivalca na leto namesto 2,9 tone. Ena od razlag za to je, da je veliko ljudi naredilo svoje domove energetsko učinkovitejše: boljša izolacija, pametnejši ogrevalni sistemi in sodobna okna. Druga razlaga je, da je na tisoče prebivalcev Stockholma zamenjalo lastne kotle z daljinskim ogrevanjem. S tem se je celoten okoljski odtis Stockholma več kot prepolovil, predvsem zato, ker so se emisije zaradi ogrevanja zmanjšale za dve tretjini. Daljinsko ogrevanje podjetja Stockholm Exergi je tako postalo bolj obnovljivo in učinkovito. »Kolikor nam je znano, še nobeno drugo glavno mesto ni naredilo takšne spremembe,« pravi Ulf Wikström, menedžer za trajnostni razvoj pri Stockholm Exergi, ki je v 55-odstotni last mesta Stockholm. »Naš naslednji korak je zajemanje ogljika iz ozračja s sistemi za zajemanje in hrambo ogljikovega dioksida; prvi smo pri tem. S tem bomo podnebno nevtralno podjetje,« je pojasnil.

Trajnostni cilji morajo biti uravnoteženi

Veliki onesnaževalci so tudi gradbeni sektor in stavbe. Vemo, da moramo zmanjšati ogljični odtis, kjerkoli je možno, a ne moremo nasprotovati zakonom fizike, je dejal Saša Bavec, generalni direktor sistemskega oddelka in direktor trženja pri Knauf Insulation. »Tehnologije še niso tako napredovale, da bi lahko vse delali ničogljično,« pravi. Če bi želeli v vseh svojih tovarnah izpuste zmanjšati na minimum in presedlati na OVE za energetske potrebe, bi morali v prenovo vložiti ogromno denarja, je opomnil. »Če bo časovnica dovolj dolga, bomo seveda to naredili, vendar bo ta prehod nekdo moral plačati in to bo potrošnik,« je neposreden. Toda boji se, da ne bo na voljo dovolj OVE – predvsem hidroenergije, saj »že danes želimo ozeleniti našo proizvodnjo in iščemo alternative, vendar ne moremo presedlati na OVE, četudi bi želeli, ker jih ni dovolj na voljo,« pojasnjuje. Bavec pravi tudi, da podpirajo iniciative za zmanjšanje izpustov CO2, kolikor jih lahko, vendar ne smemo gledati le na to, kako monetizirati izpuste CO2, ampak bi trajnost morala biti uravnotežena.