Svet in Parlament sta dosegla začasni politični dogovor glede predlagane uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke. Nova uredba nadomešča direktivo iz leta 2009 in širi področje uporabe veljavne zakonodaje, ki je bila do sedaj omejena na izdelke, povezane z energijo, saj bodo po novem zahteve glede učinkovitosti in informacij določene za vse vrste blaga, danega na trg EU.
Zahteve za okoljsko primernost in digitalni potni list
Uredba določa okvir za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo, oblikovanje digitalnega potnega lista izdelka in prepoved uničenja neprodanih potrošniških izdelkov.
Uredba o okoljsko primerni zasnovi bi veljala za skoraj vse kategorije izdelkov (tj. pomivalne stroje, televizorje, okna, polnilnike avtomobilov itd.). Vzpostavlja harmoniziran okvir za določitev zahtev za specifične skupine izdelkov, tako da ne bodo le energetsko učinkoviti in gospodarni z viri, kot to določa veljavna direktiva iz leta 2009, temveč tudi bolj trajni in zanesljivi, z večjo možnostjo ponovne uporabe, nadgradnje, popravila in recikliranja ter lažjim vzdrževanjem.
Uredba naj bi tudi olajšala pretok takih izdelkov na enotnem trgu. Uvaja se nov 'digitalni potni list izdelka', ki bo zagotavljal informacije o okoljski trajnostnosti izdelkov, tako da se bodo lahko potrošniki in podjetja premišljeno odločali pri nakupu izdelkov, javni organi pa laže opravljali preglede in nadzor. S splošnim pristopom se uvaja še neposredna prepoved uničenja tekstila in obutve. Ta prepoved se bo začela uporabljati dve leti po začetku veljavnosti uredbe.
Pričakovani rezultati in učinki izvajanja te uredbe so:
- povečano število zajetih (neživilskih) izdelkov;
- zahteve za izdelke, ki bolje pokrivajo vrednostno verigo izdelkov, vidike krožnosti in dostop do informacij o trajnostnosti;
- manjši vplivi na okolje, boljša energijska učinkovitost in učinkovitost virov v življenjskem ciklu izdelkov, vključno z obravnavanjem življenjske dobe in uporabljenih materialov.
- povečane naložbe v zasnovo, proizvodnjo in poprodajne storitve bolj trajnostnih izdelkov, ki vodijo do večjega tržnega deleža za te izdelke;
- povečana gospodarska vrednost sektorjev recikliranja, popravil in ponovne uporabe.
- povečano število izdelkov, za katere veljajo zahteve glede trajnostnosti;
- zahteve za izdelke, ki bolje pokrivajo vrednostno verigo izdelkov, vidike krožnosti in dostop do informacij o trajnostnosti;
- zmanjšana raven neskladnosti glede zahtev za trajnostnost izdelkov, danih na trg EU.
VEČ