Še v nobeni revolucji ni bi na voljo toliko denarja kot ga je v podnebni. Slovenija bo lahko v naslednjih letih koristila več kot 10 milijard evrov evropskih sredstev, od tega kar 5,2 milijardi evrov iz Sklada za okrevanje in odpornost. Pri tem pa je pomembno, da bomo sredstva znali pravilno izkoristiti.

Trendi trajnostnega financiranja

Zelena tranzicija je namreč naša edina pot v prihodnost, so se strinjali udeleženci 
spletnega posveta Trendi trajnostnega financiranja, ki sta ga gostila CER in Predstavništvo Evropske komisije v Slovenijii. O tem kakšni so modeli in trendi, kaj nam prinaša prenovljena evropska strategija za trajnostno financiranje, kaj pomeni 37 odstotkov za zelene investicije, kakšen je slovenski načrt za okrevanje in odpornost, so spregovorili Andrea Beltramello iz kabineta izvršnega podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombbrovskisa pristojenga za gospodarstvo,za področje trajnostnega financiranja, Saša Keleman, izvršni direktor SID banke, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ulla Hudina Kmetič, Uroš Dravinec iz generalnega direktorata za ekonomske in finančne zadeve pri Evropski komisiji in državna sekretarka s Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs. 



“Glavna prioriteta EU je 1,8 trilijona evrov iz okrepljenega večletnega evropskega proračuna 2021-2027 ter novega sklada za okrevanje in odpornost, da bi omejili gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Želimo, da bodo te investicije čimbolj zelene. Zato nadaljujemo z Evropskim zelenim dogovorom in podnebno nevtralnostjo do 2050 ter s cilji, da bi do leta 2030 zmanjšali izpuste CO2 za 55%, kar sodi v sveženj "Pripravljeni na 55", ki ga bo Komisija pripravila sredi tega leta,” je uvodoma povedal Andrea Beltramello, iz kabineta izvršnega podpredsednika Evropske komisije za gospodarsvo. Dodal je, da bo 30% obveznic, ki jih bo izdala Evropska komisija v okviru sklada za okrevanje in odpornost, zelenih obveznic. 

Potreben bo tudi zasebni kapital 

Levji delež novega instrumenta “Next Generation EU” predstavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je namenjen začasnemu povečanju skupne finančne zmogljivosti proračuna EU s sredstvi zbranimi na kapitalskih trgih. Slednja znašajo 750 milijard evrov, je povedala namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Ulla Hudina Kmetič. Za reforme in naložbene ukrepe držav članic do leta 2026, ki so usklajeni s prednostnimi nalogami EU bo v skladu za okrevanje in odpornost na voljo 312,5 milijarde evrov nepovratih sredstev za vse države in 360 milijard povratnih sredstev, če se države za slednje odločijo. 

Da bi do leta 2030 dosegli podnebne in energetske cilje bo poleg že omenjenega finančnega vira evropskih skladov, letno potrebnih še 470 milijard evrov dodatnih investicij. Za zmanjšanje emisij za 55% pa bomo na letni ravni potrebovali še dodatnih 350 milijard evrov v naslednjem desetletju, je dejal Beltramello. “To so visoke številke,” priznava in dodaja, da je “30% finančnih sredstev iz EU proračuna ter sklada za okrevanje namenjenih za Zeleni dogovor, države članice pa morajo preko svojih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih zdaj pripravljajo, vsaj 37% denarja porabiti za zelene projekte”. Za potrebe teh zelenih naložbenih potreb za dosego podnebnih ciljeva bo veliko denarja moralo priti tudi iz zasebenega sektorja, je realističen Beltramello. Pritrjuje mu tudi državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs: “Sredstva morajo predstavljati vzvod za privabljanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev.” Dodala je, da so vlaganja v prehod nujna ne le zaradi vidika ohranjanja okolja, ampak tudi za dvig odpornosti družbe in gospodarstva v celoti.

Prezentacija Priprave na koriščenje sredstev  

Skladno z usmeritvami Evropske komisije za črpanje iz sklada za okrevanje in odpornost morajo države članice v ukrepe na področju trajnostnega in zelenega prehoda usmeriti 37 odstotkov razpoložljivih sredstev. »V trenutnem osnutku Načrta za okrevanje in odpornost je za ta namen predvidenih za več kot 700 milijonov evrov naložb iz nepovratnih sredstev in za slabe 1,5 milijarde naložb iz povratnih sredstev,« je pojasnila državna sekretarka. 



Kam bo vlagala Slovenija?

V osnutku Načrta za okrevanje in odpornost se na področju trajnostnega in zelenega prehoda predvideva naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije v gospodarstvu, energetsko učinkovitost, prilagajanje na podnebne spremembe, ravnanje z vodo, prehod v krožno gospodarstvo in trajnostna mobilnost. Nekaj denarja bo namenjenega tudi krepitvi odpornosti trga dela, med te ukrepe pa bo besedah Monike Kirbiš Rojs EU prišteva tudi zdravstveno infrastrukturo, dolgotrajno oskrbo starejših in zdravstveno politiko. Kot je povedala državna sekretarka, bodo pristojna ministrstva prve razpise na teh področjih objavila predvidoma v drugi polovici leta 2021. “Ob pisanju načrta smo upoštevali priporočila EU, OECD, Umarja in ostale nacionalne strateške  dokumente. Ko bo načrt pripravljen, bo poslan v končno potrditev Evropski Komisiji in nato v končno potrditev na Evropski svet,” je še pojasnila Monika Kirbiš Rojs.

Beltramello je med mehanizmi, ki bodo pomagali Evropi doseči trajnostne in podnebne cilje, izpostavil tudi kmalu prenovljeno EU strategijo za trajnostno financiranje, ki ima pozitiven učinek za podnebje in okolje. V luči tega pa med drugim tudi enoten evropski  sistem  klasifikacije za zelene gospodarske dejavnosti (EU taksonomija). “Taksonomija poskuša najti tudi aktivnosti, ki danes niso v skladu s podnebno nevtralnostjo, a prehajajo na zeleno, ” je dejal in opomnil, da bo Komisija bo o tem odločila v naslednjih tedenih, zatem pa predlog pošlje v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu. 
Uroš Dravinec, predstavnik Evropske Komisije iz direktorata za ekonomske in finančne zadeve v Luksemburgu, je dodal, da “pravno-legalno trajnostno vsakdo tolmači po svoje, si pa danes ne moremo predstavljati, da bi bil dizelski tovornjak trajnostna naložba. S takšno klasifikacijo tudi ne bi dosegli ciljev”. Taksonomija zatorej zgolj določa, kako doseči zastavljene cilje s pravo mero ambicioznosti, kaj je trajnostno in kaj ne. “Pri tem gre za trajnostne kriterije na različnih področjih kot so blažitev podnebnih sprememb, preprečevanje onesnaževanja, krožno gospodarstvo itd.” je še pojasnil Dravinec. 

Prezentacija Doseganje ciljev trajnostnih financ

Taksonomija, ki predstavlja tudi več priložnosti za vlagatelje in podjetja pri prepoznavanju trajnostnih naložb, naj bi začela veljati 1.1.2022. “To ni zakonodaja, ampak orodje, ki bo naslavljajo krožno gospodarstvo, trajnostni ribolov, in druge panoge,” je dejal Beltramello. Poudaril je, da gre v večini primerov za uredbe in zato ne rabijo biti vključene v nacionalno zakonodajo. 



Trg zelenih obveznic 

Vse več je tudi povpraševanja po zelenih obveznicah. 
Izvršni direktor SID banke Saša Keleman je poudaril, da je SID banka sodelovala pri izdaji prve zelene obveznosti in da so v 12 letih spodbudili za okoli pol milijarde okoljskih projektov. Trg zelenih obveznic v EU znaša okoli 860 milijard evrov. Zelena obveznica je namenjena OVE, energetski učinkovitosti, čistemu prometu, energetsko učinkovitih stavbah, preprečevanju onesnaževanja, … SID banka je v letu 2020 s pomočjo Instituta “Jožef Stefan” izvedla študijo o okoljskih vplivih financiranih zelenih objektov, ki je med drugim pokazala, da se je z 1 milijonom vloženih sredstev v zelene obveznice na letni ravni zmanjšala količina CO2 za 615 ton. 

Prezentacija SID banka

Prihaja evropska “eko” oznaka

Trajnostno financiranje v okviru EU politik zajema financiranje za podporo gospodarski rasti ob hkratnem zmanjševanju pritiskov na okolje ob upoštevanju socialnih vidikov in vidikov upravljanja (ESG). Zajema tudi preglednost tveganj povezanih z ESG, ki vplivajo na finančni sistem in pa oblikovanje standarda EU za zelene obveznice, je dodala Ulla Hudina Kmetič.

Beltramello meni, da bodo s pomočjo teh mehanizmov investitorji lažje prepoznali zelene investicije. “Želimo več trajnostnih produktov in želimo, da finančni svetovalci slednje omogočijo brez ‘greenwashinga’. Proti slednjemu se bomo borili z eko oznako, ki bo na voljo konec leta in bo zagotovilo za zeleni produkt,” je dejal. 

Slovensko predsedovanje bo ključno

Vse to so pomembne teme, ki bodo v ospredju slovenskega predsedovanja EU. 
Kaj v Bruslju pričakujejo od Slovenije v času predsedovanja EU v luči podnebno nevtralne tranzicije? “Slovenija bo ključna na področju seznanjanja s temi novostmi iz novega svežnja "Pripravljeni na 55". Želimo, da bodo vsi ti predlogi Komisije sprejeti, saj smo v EU v teh pogledih celo vodilni na svetu, kar zadeva trajnostno financiranje. Slovenija morala delati na zakonodajnem predlogu in pomagati slednje tudi sprejeti,” je odvrnil Beltramello. 

Posnetek celotnega dogodka


Povzetek okrogle mize si lahko preberete v naslednji novici.