Za prebojne ideje, inovacije v praski in uspešno implementacijo trajnostnega poslovanja potrebujemo pogumne, odločne in napredne trajnostne voditelje. Priznanje Trajnostni lider je posvečeno ravno posameznikom,  ki s svojimi dejanji presegajo povprečje, spodbujajo trajnostne spremembe in ustvarjajo temelje za bolj trajnostno prihodnost.

Irena Fortuna, vizionarka trajnostnih infrastrukturnih rešitev iz DRI upravljanje investicij, d.o.o., je prejemnica priznanja Trajnostni lider 2024 v kategoriji Velika podjetja. S svojo strateško vizijo je v infrastrukturne projekte vpeljala inovativne rešitve, ki združujejo zmanjšanje ogljičnega odtisa, recikliranje materialov in razvoj manjhrupnih asfaltnih mešanic. Kot predsednica tehničnega odbora za zgornji ustroj cest in komisije za asfalt je z uvajanjem trajnostnih materialov in spremembo standarda SIST 1038, ki omogoča vključevanje rezkanega asfalta, pomembno prispevala h krožnemu gospodarstvu in učinkovitejši rabi virov. Njeno delo je dokaz, da sta sodelovanje in dolgoročna vizija ključna za trajnostne rešitve, ki prinašajo koristi okolju, industriji in družbi.

Z njo smo se pogovarjali o pomenu spremembe standarda SIST 1038, izzivih zakonodaje in potrebi po poenostavitvi postopkov za hitrejše uvajanje trajnostnih rešitev. Spregovorila je tudi o povezovanju ključnih deležnikov in pomenu osebnega zgleda pri spodbujanju mladih ter trajnostnega napredka.

Prejeli ste prestižni naziv Trajnostni lider 2024 v kategoriji velika podjetja – za kar vam iskreno čestitamo! Kaj vam to priznanje osebno pomeni in kako ga vidite v kontekstu vaših dosedanjih dosežkov ter prihodnjih prizadevanj na področju trajnostnega razvoja?

Priznanje je dokaz, da smo na pravi poti in v veselje ter ponos mi je, da je bilo naše dosedanje delo prepoznano kot pomemben korak naprej na področju trajnosti v gradbeni panogi.
Gradbeništvo predstavlja izjemno velik segment, še posebej, če upoštevamo, da kar 75 % vseh odpadkov predstavljajo gradbeni odpadki. To pomeni, da imamo še ogromno prostora za izboljšave. Naš cilj je, da s postopnimi spremembami, ki jih uvajamo, naredimo resnično vidno in merljivo razliko.

Iskreno sem zadovoljna in hvaležna, da ste prepoznali naše prizadevanje kot pomemben dosežek v smeri trajnostnega napredka. Naše delo bomo še naprej nadgrajevali, širili ter izboljševali na vseh segmentih gradbene panoge.

Kako ocenjujete pomen nagrade "Trajnostni lider 2024" pri spodbujanju trajnostnega razvoja in promociji trajnostno usmerjenega vodenja?  Kako menite, da lahko takšno priznanje vpliva na širjenje zavedanja in navdihovanje drugih k uvajanju trajnostnih praks?

Nagrada Trajnostni lider 2024 je spodbuda in odgovornost za nadaljnje delo. Kot njena nosilka bom s svojim delovanjem v tehničnih odborih, komisiji za asfalt in pri projektih trajnostne gradnje cest združila strokovno znanje, poslovno razumevanje in strateško vodenje. S tem bom spodbujala sodelavce v naši organizaciji in širše v gradbeni panogi, da sledijo enakim ciljem ter skupaj prispevamo k bolj zeleni in trajnostno usmerjeni družbi.

Trajnostni lider je namreč tisti, ki skuša delovati širše – ne le znotraj organizacije, ampak tudi v sodelovanju z drugimi deležniki. V mojem primeru to pomeni aktivno vključenost v različna strokovna združenja, kot so združenje za asfalt, komisija za asfalt, tehnični odbor za zgornji ustroj cest in še več. To medsebojno prepletanje dejavnosti omogoča širši vpogled v panogo, boljše povezovanje idej in rešitev ter hitrejše doseganje rezultatov. S širšim delovanjem lahko učinkoviteje vplivamo na razvoj celotne gradbene panoge v smeri trajnosti.

Obenem nagrada prinaša odgovornost, da s svojim zgledom postavim vzor mlajšim sodelavcem in širši skupnosti. Načela trajnosti lahko najuspešneje prenesemo na mlajše generacije prav s konkretnimi dejanji in osebnim zgledom. Medtem ko smo se mi trajnosti učili postopoma, jo bodo mladi dejansko tudi živeli. Zato je ta nagrada pomemben dosežek in hkrati navdih mladim, da nadaljujejo to trajnostno poslanstvo, ki se skozi naše skupno delo in povezovanje razvija v širšo družbeno spremembo.

Katere ključne mejnike v svojem trajnostnem delovanju bi izpostavili kot najpomembnejše in kako so vaša prizadevanja spodbudila širše spremembe, kot so prilagoditve industrijskih praks, zakonodajni premiki ali vpliv na širšo skupnost?

Kot strokovnjakinja za trajnostno infrastrukturo in predsednica različnih tehničnih odborov sem osredotočena na razvoj ter implementacijo inovativnih trajnostnih rešitev, ki imajo dolgoročne okoljske in poslovne koristi. Med ključnimi področji mojega delovanja so razvoj tehničnih specifikacij, usmerjenih v trajnostne rešitve, kot so manjhrupni asfalti, tople asfaltne zmesi ter dodajanje recikliranih materialov v nove asfaltne plasti. Trajnostne rešitve pogosto zahtevajo dolgoročne naložbe, ki pa lahko kratkoročno predstavljajo dodatne stroške in operativne izzive. Prav moja osredotočenost na dolgoročne cilje, kljub tem oviram dokazuje resnično zavezanost k trajnostnemu razvoju.

Če bi bilo treba izpostaviti enega ključnih projektov, bi zagotovo izpostavila spremembo standarda SIST 1038. Ta sprememba je omogočila dodajanje rezkanega asfalta oziroma asfaltnega reciklata v vezne in obrabne asfaltne plasti. To ima večplastne koristi – zmanjšanje ogljičnega odtisa, finančne prihranke za gradbene projekte, zmanjšanje količine gradbenih odpadkov in spodbujanje krožnega gospodarstva. Na panožni ravni smo s to spremembo dosegli pomembne izboljšave, saj vse asfaltne baze, ki proizvajajo asfalt, zdaj sledijo temu standardu. To pomeni, da se rezkan asfalt uporablja pri gradnji avtocest, državnih in lokalnih cest, kar pomembno prispeva k bolj trajnostni gradnji cestne infrastrukture. 

Naša organizacija ima to prednost, da lahko vpliva na širšo družbo in prispeva k spremembam zakonodaje ter praks na panožni ravni. S spremembo standarda SIST 1038 smo dokazali, da lahko sistemske rešitve prinesejo konkretne rezultate, izboljšajo trajnostne prakse in zmanjšajo vpliv gradbeništva na okolje ter prinesejo poslovne koristi na ravni države. 

Kateri konkretni koraki in pobude so po vašem mnenju ključni za nadaljnjo krepitev krožnega gospodarstva in trajnostne infrastrukture v Sloveniji?

Krepitev krožnega gospodarstva pri infrastrukturnih projektih temelji na poudarku ponovne uporabe materialov, izboljšanju učinkovitosti gradbenih procesov in zmanjševanju odpadkov. Ključno je tudi izvajanje digitalizacije delovnih procesov v gradbeni panogi, prehod k ogljični nevtralnosti ter povečanje odpornosti infrastrukture na podnebne spremembe.

Pri tem moram priznati, da smo kot država na področju zakonodaje precej togi. Zakonodajni procesi so počasni, pogosto kompleksni in zahtevni, kar lahko ovira učinkovito uporabo recikliranih materialov. Poenostavitev postopkov bi omogočila hitrejše in bolj merljive rezultate, hkrati pa bi zagotovila, da so rešitve še vedno zelene in okolju prijazni. Bolj enostavna zakonodaja bi ljudem, ki se ukvarjajo s trajnostnimi praksami, olajšala delo ter jih spodbudila, da bi zakonodajo bolj dosledno upoštevali.

To se mi zdi bistvena stvar – poenostaviti postopke tako, da bodo postali dostopni, jasni in izvedljivi, s čimer bi krožno gospodarstvo v gradbeni panogi še hitreje zaživelo v praksi.

Brez jasne zaveze in podpore vodstva trajnostni ukrepi v podjetju ne morejo zaživeti. Kako ocenjujete pripravljenost slovenskega managementa na sprejemanje trajnostnih praks? Kaj bi bilo potrebno za okrepitev teh kompetenc med vodstvenimi kadri?

Slovenski management se v veliki meri zaveda, da je uvajanje trajnostnih praks preplet tehnološkega napredka in družbene odgovornosti. Z jasnimi in merljivimi cilji lahko spodbudimo tudi tiste vodstvene kadre, ki še niso pripravljeni na sprejemanje trajnostnih rešitev, da razmislijo in se pridružijo napredku na tem področju.

O tem priča tudi naraščajoče število prejemnikov Green Star certifikatov, kar jasno kaže, da je vse več podjetij, ki se trajnostnim praksam aktivno posvečajo. Vsako leto je več podjetij, ki prepoznajo pomen trajnostnega razvoja in pridobijo ta certifikat, kar dokazuje, da je trajnost postala sestavni del sodobnega poslovanja. Gre za vrednoto, s katero ne le načrtujemo prihodnost, ampak tudi živimo – v poslovnem svetu in širše v družbi.

Kako pomembno je, da trajnostni lider navdihuje in vključuje sodelavce ter širšo skupnost? Kako vi to izvajate v praksi in kako upate, da bo vaše delo navdihnilo druge za sprejemanje trajnostnih ukrepov in prispevanje k boljši prihodnosti?

Trajnostno vodenje zahteva prepoznavanje novih priložnosti in usmerjanje organizacije k potrebnim spremembam. Brez vključevanja sodelavcev in širše skupnosti je ta proces zelo počasen ali celo onemogočen. Pripravljena sem preoblikovati obstoječe prakse, uvajati nove tehnološke in trajnostne rešitve ter premagovati odpore, ki se pojavijo tako v družbi kot v industriji.

V vlogi predsednice tehničnega odbora za zgornji ustroj cest in komisije za asfalt prepoznavam ključno vlogo sodelovanja med industrijo, vladnimi institucijami in raziskovalnimi organizacijami. Strategijo gradimo na temelju širokega sodelovanja in standardizacije kot orodij, ki omogočajo vključevanje inovativnih in trajnostnih praks v gradnjo cestne infrastrukture. Na ta način zagotavljamo, da tehnični napredek prinaša koristi tako okolju kot tudi širši družbi.

Pomembno je, da vedno delujemo z zgledom. Že majhni koraki, ki jih izvajamo pri vsakdanjem delu znotraj podjetja, prispevajo k trajnostnim ciljem. Na primer, namesto potovanj na sestanke organiziramo spletne sestanke, uporabljamo vodo iz lokalnih virov ter se pri službenih poteh poslužujemo električnih vozil. Takšne prakse nato širimo tudi navzven, saj verjamemo, da so ravno ti majhni, a premišljeni koraki ključni za ustvarjanje dolgoročnih pozitivnih sprememb.

Kakšen nasvet bi dali mladim voditeljem, ki želijo slediti vašemu zgledu in aktivno prispevati k uvajanju trajnostnih sprememb? Katere veščine in pristopi se vam zdijo ključni za uspeh na tem področju?

Pogumno in drzno. Na področju trajnosti moramo biti drzni – si upati, iskati nove poti in uresničevati vizije. Mladi morajo biti pri svojih ciljih pogumni in napredni, naša naloga pa je, da jih pri tem spodbujamo, jim stojimo ob strani in jim omogočimo, da njihove ideje zaživijo. Ključno je, da jim predajamo svoje izkušnje. Le s podporo in svobodo, ki jim jo omogočimo, bodo lahko razvijali svoje ideje in skupaj z nami ustvarjali prihodnost, v kateri bomo vsi živeli v zelenem in trajnostnem okolju.