Razumevanje podnebnih scenarijev je ključno za oblikovanje učinkovitih trajnostnih strategij in pripravo celovitih poročil, saj naraščajoče temperature in ekstremne vremenske razmere že zdaj prinašajo nove izzive. 

Več o tem je na Prenosu znanja povedal Klimatolog Anže Medved iz ARSO, ki poudarja, da se bo segrevanje nadaljevalo. To pomeni več zimskih padavin, poletnih suš, manj snega in pogostejše ekstremne vremenske dogodke. Vse to povečuje poslovna tveganja, ki jih je nujno prepoznati in obvladati.

Podnebni scenariji kot osrednje orodje za razumevanje prihodnjih stanj
V zadnjih letih postajajo podnebni scenariji osrednje orodje za razumevanje možnih prihodnjih stanj, kar omogoča tudi prilagajanje poslovanja. IPCC-jevi scenariji, kot so RCP8.5, RCP4.5, RCP6.0 in RCP2.6, temeljijo na različnih koncentracijah toplogrednih plinov v ozračju in omogočajo vpogled v spremembe, ki jih prinaša globalno segrevanje.

V najslabšem scenariju, RCP8.5, bi se temperature do konca stoletja lahko dvignile za kar 6 °C, kar bi povzročilo velike spremembe tudi v Sloveniji. V srednje optimističnem scenariju, RCP4.5, pa bi poletja prinesla vedno več vročih dni nad 30 °C, zaradi česar bi bile zime deževne, snežne padavine v nižinah pa redkejše. Po scenariju RCP2.6 bi dvig temperature zamejili na 1,5 °C, vendar pa bi za podjetja v tem primeru bil izziv predvsem v tranzicijskih tveganjih.

Scenariji kot osnova za dolgoročno poslovno prilagodljivost
Analiza podnebnih scenarijev postaja z evropskimi standardi poročanja CSRD in ESRS vse pomembnejši normativ za trajnostno poslovanje. S prepoznavanjem tveganj, kot so poplave, poletne suše in hude nevihte, scenariji omogočajo boljše načrtovanje in prilagodljivost poslovnih strategij. To podjetjem odpira priložnost za proaktivno prilagoditev, hkrati pa prispeva k dolgoročnemu zmanjševanju tveganj in optimizaciji stroškov.

Priložnosti in izzivi za prihodnost
V prihodnosti bomo soočeni s pogostejšimi ekstremnimi pojavi, saj se bodo iz leta v leto izmenjevala obdobja suše in poplav. To prinaša večjo potrebo po trajnostnem prilagajanju, saj izsušena tla slabše vpijajo vodo, kar povečuje tveganje za hudourniške poplave in nalive. Hkrati višje temperature in večja količina vodne pare v ozračju ustvarjajo pogoje za intenzivne nevihte, ki povečujejo nevarnost poplav in škod v zimskem času.

Priprava na podnebno prihodnost zahteva, da podjetja prepoznajo, analizirajo in naslovijo tveganja ter se prilagodijo novim standardom trajnostnega poročanja. Takšna ozaveščenost in proaktivno ravnanje bosta podjetjem omogočila dolgoročno stabilnost ter povečala njihovo odpornost na vedno bolj nepredvidljivo podnebje.