Ne glede na to, kako dolgo smo izpostavljeni slabi kakovosti zraka v zaprtih prostorih, slednje vpliva na naše zdravje. 

V pandemiji koronavirusa je postalo jasno, da bomo morali več pozornosti namenjati tudi zraku. Študije namreč kažejo, da se z dobrim prezračevalnim sistemom virusi ne širijo. V svetu se zato za preprečevanje širjenja virusnih okužb v zaprtih prostorih vse pogosteje uporabljajo tudi čistilci zraka in druge novejše tehnološke rešitve, ki so v Sloveniji za zdaj precejšnja novost. 

Pa vendar imamo od lani zakon o učinkoviti rabi energije, ki se dotika tudi klimatskih naprav moči nad 70 kilovatov, je na drugem strokovnem posvetu v okviru nacionalne kampanje “zaBOLJŠIZRA.si”, povedal Gregor Rome iz Ministrstva za infrastrukturo. “Minuli mesec smo sprejeli tudi dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, cilj katere je vsako leto prenoviti 3 odstotke stavbnega fonda,” je poudaril Rome.  “Do leta 2050 je cilj prenoviti 74 odstotkov enostanovanjskih stavb in 91 % več stanovanjskih stavb,” je dodal Rome. Zato do takrat načrtujejo več finančnih inštrumentov, ki bodo podpirali intenzivno energetsko prenovo. V okviru dodatnega financiranja javnih stavb se načrtuje še dodatnih v 10 milijonov iz EU sklada za okrevanje in odpornost, ki bodo namenjeni klimatizaciji oziroma prezračevanju. 

Inovacije, raziskave in rešitve za svež zrak

Katere so hitre rešitve za doseganje izboljšanja kakovosti zraka, katere so bolj kompleksne in sistemske ter kaj za te rešitve vse potrebujemo?
Nujno je ozaveščanje o pomembnosti čistega zraka in ustrezna regulativa, ki bi zagotovila pravilno upravljanje s tehnologijami, ki že omogočajo kakovosten zrak v notranjih prostorih. Dr. Uroš Stritih s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je uvodoma razložil različne načine prezračevanja v (javnih) stavbah. Ob tem je izpostavil tudi znanstvena dognanja o pomenu prezračevanja z namenom zmanjšanja možnosti okužbe s koronavirusom. “Z vključenim prezračevalnim sistemom se zmanjša koncentracija teh virusov, zato je možnost okužbe manjša,” poudarja Stritih. Svetujejo, da se prezračevalni sistemi vklopijo dve uri pred zasedenostjo prostora in dve uri po končanem delu, lahko pa je prezračevanje vključeno ves čas z minimalno močjo. “Najbolj pomembna je recirkulacija zraka,” je še dodal. 

Lara Anne Blasberg, strokovnjakinja za trajnostne inovativne poslovne modele pri VELUX Group ob fotografijah stavb po Evropi dokazuje, da je mogoče tudi stare in nezaželene socialne bivalne površine spremeniti v prelepo, zdravo bivalno okolje. V ta namen so razvili koncept “RenovActive”. Gre za neke vrste pametne hiše, bi lahko rekli, kjer se ob odpiranju okna pozimi med zračenjem avtomatsko izklopi gretje. “Te inovacije, t. i. proptech (property technology), prihajajo iz zagonskega okolja; vrednost tega segmenta strmo raste,” razlaga Blasbergova. Med inovacijami jo je navdušil “air bird” (neke vrste zračni ptiček), ki so ga zasnovala tri podjetja, med njimi tudi VELUX, Kaj počne? “Če je raven CO2 previsoka, zažvižga. To smo testirali tudi v šolah; otroci se dobro odzivajo na to,” je povedala.

Kakšna je kakovost zraka v šolah?

Kaj je tisto, kar dihamo? To zanima tudi podjetje Mik Celje, ki izvaja meritve kakovosti zraka v osnovnih šolah. “Vemo, da kakovost notranjega zraka izboljša bivanje, zato je treba vedeti, kaj dihamo,” pravi Jasmina Brčina iz Mik Celje. “V učilnicah več dejavnikov vpliva na kakovost zraka v prostoru: cvetni prah, radon, ki prihaja iz tal (a ne povsod), prekomerna vlažnost zraka, kemikalije, moderno pohištvo, izpušni plini s ceste …” našteva. Raziskave so se v podjetju lotili tako, da so se povezali s podjetjem, ki izdeluje senzorje, ki merijo kakovost zraka. “Senzor sicer ne deluje podobno kot čivkajoči ptiček, začne pa svetiti,” se je navezala na poprej omenjeno inovacijo. “Senzor sveti z barvo, ki ustreza kakovosti zraka v prostoru.” Meritve, ki trajajo še danes, so začeli izvajati oktobra lani, ko otrok ni bilo v šoli, saj so se šolali od doma. Ko so se vrnili v šolo, je začel naraščati nivo CO2, ki bi bil še višji, če ne bi imeli nameščenih naprav, pojasnjuje Brčina. “Prezračevanje ima trojno funkcijo: zagotavlja svež zrak in odstranjuje nakopičena onesnaževala ter znižuje temperaturo zraka,” pravi in dodaja, da naravno prezračevanje ni vedno dovolj učinkovito, saj ni enakomerno porazdeljeno. 

Slab zrak povzroča padec koncentracije 

“Raziskave kažejo, da nekakovosten zrak v zaprtih prostorih negativno vpliva na zdravje otrok, šolski uspeh – znižuje raven koncentracije – in kognitivno učinkovitost. To še posebej velja za otroke astmatike,” je dodala Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. Zato se je tudi A1 v okviru projekta pametne skupnosti odločilo narediti korak k povečanju kakovosti življenja. Tako je priporočljivo namestiti naprave za merjenje vrednosti kakovosti zraka, kot je AirQ, ki “neprekinjeno spremlja ključne parametre kakovosti zraka, kot so temperatura, vlaga in ogljikov dioksid.” “V času pandemije smo se na več primerih izobraževalnih institucij na Hrvaškem v sodelovanju s Smart Sense lahko prepričali, kako koristno je to,” pojasnjuje Srdičeva. Pokazalo se je, da je bila koncentracija CO2 v takšni količini, da je dejansko vplivala na manjšo koncentracijo. Pri razvojni agenciji mesta Dubrovnik (DURA) so se zato odločili spremljati kakovost zraka v izobraževalnih ustanovah, kar je prvi korak k boljšemu in spodbudnejšemu učnemu okolju. Namestili so 120 naprav v tri osnovne šole in tri vrtce. V vse šole naj bi namestili tovrstne senzorje. tudi v Zagrebu. Denar naj bi zagotovili iz evropskih skladov. 

Ničenergijska dama v Škofji Loki

Domen Ivanšek iz Knauf Insulation Slovenija je poudaril pomen virov onesnaževal, ki jih s prezračevanjem vnesemo v prostore, in tudi materialov, ki jih imamo v stavbi, ki lahko ob nepravilni vgraditvi povzročajo onesnaževanje –plesni in podobno. Kako torej pravilno načrtovati in zgraditi neko stavbo, je demonstriral na primeru ničenergijskega demonstracijsko-izobraževalnega centra KIEXC, zgrajenega po najsodobnejših konceptih trajnostne gradnje, ki se prezračuje naravno in z rekuperacijo in ki ima tudi kakovostno notranjo opremo. Ali bi se lahko razvila škodljiva plesen, je npr. mogoče izračunati že pri projekciji. Prav tako je pomembno izbirati neoporečne gradbene materiale, svetuje Ivanšek.