Vsako leto v svetu zaradi pljučnih bolezni in bolezni dihal umre 600.000 otrok.
Notranji zrak (v prostorih) je lahko, sodeč po analizah, dva do petkrat bolj onesnažen kot zunaj. zraka v notranjem prostoru. 
 

Zato zadnje čase vse več slišimo ne le o prezračevanju, ampak tudi o naprednih tehnoloških rešitvah, ki lahko pomagajo izboljšati zrak v zaprtih prostorih in zmanjšati količino patogenov. Največ respiratornih bolezni in astmatičnih obolenj je namreč povezanih s slabo kakovostjo.

Predpisi potrebujejo prevetritev

dr. Uroš Stritih s Fakultete za strojništvo ljubljanske univerze pravi, da smo v Sloveniji na področju prezračevanja malce slabši od drugih držav. V vrtcu, kamor hodi njegova hči, so obnavljali, a prezračevalnega sistema niso zamenjali, ker je to po mnenju projektantov še vedno “predrago”. “Projektanti delajo tako, kot so jih naučili pred 40 leti, medtem ko je tehnologija napredovala. Kaj sedaj narediti?” se sprašuje Stritih in dodaja, da bi bilo dobro spremeniti kakšne predpise in pogledati, kaj na tem področju počno v tujini. 
Slavko Gabrovšek iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je dejal, da je uporabnika treba soočiti s stanjem zraka in kakšne posledice ima slab zrak v notranjih prostorih. “Stavbe so se v zadnjih 10 do 15 letih izjemno spremenile,” pravi Gabrovšek, “zato je treba več narediti tudi na področju predpisov in ideja nekoč nadstandarda bi morala postati standard in najti pot v predpis”. 

Jeseni manj bolnih otrok

Je kakovost notranjega zraka sploh profitabilna? Pri porabi električne energije je slednje jasno, saj pokažemo prihranke. Kako pa to naredimo v primeru investicij v sisteme za izboljšanje zraka v notranjih prostorih glede na to, da je znanost dognala, da ima okoli 30 odstotkov svetovnega prebivalstva vsaj eno od različnih vrst alergijskih reakcij, da vsako leto v svetu zaradi pljučnih bolezni in bolezni dihal umre 600.000 otrok, povečuje se število depresij itd.? “V Svetovni zdravstveni organizaciji govorijo, kako kakovost notranjega zraka vpliva na izobraževanje. Podatke so dobili v skandinavskih državah. Če je koncentracija CO2 višja od 1500 PPM za 23 do 26 odstotkov, upade učni uspeh. Tudi z delovno storilnostjo v pisarnah, bolnišnicah je podobno. Vemo, da se v primeru, če je temperatura v pisarni za 4 stopinje Celzija višja, delovna učinkovitost zmanjša za 20 odstotkov,” o profitabilnosti pripoveduje Franci Pliberšek, lastnik in generalni direktor podjetja Mik Celje. Kakovost zraka je najbolje meriti na metru višine, kjer delamo, še dodaja. Mik Celje je razvilo dvocevni prezračevalni sistem in “regulirano kakovost zraka v prostoru”. To je “prednost, v času koronavirusa. Virusi, ki so v enem prostoru, se odstranijo in ni mešanja zraka po prostorih. Senzorji, ki omogočajo avtomatično prezračevanje, komunicirajo preko sistema Alexe in posledično lahko naša naprava poveča količino prezračevanja,” pojasnjuje Pliberšek. 
Meritve so opravljali tudi v vrtcih in ugotovili, da so oktobra v dveh učilnicah osnovne šole s takimi sistemi imeli od 50 do 60 odstotkov manj obolenj, saj je bilo v zraku manj aerosolov in posledično manj obolenj. “Zadnjih 10 let smo ustvarjali bolne hiše,” pravi prvi mož Mik Celje. Posledično ima več otrok alergij in astmo. “Zavzemam se, da bi imele vse javne stavbe merilnike kakovosti zraka,” je še dejal. 

Šole bodo lahko najemale prezračevalne sisteme

Kje se v tej zgodbi stavb in načrtovanja vidi A1 Slovenija? Lovro Peterlin,  managing direktor A1 Slovenija odvrne: “Partnerstva telekomunikacijskih podjetij s podjetji, ki se ukvarjajo s kakovostjo zraka, so naravna, saj potrebujemo zanesljive meritve kakovosti zraka. Z novimi, varčnimi tehnologijami, omogočamo delovanje naprav, senzorike, platform na enostaven in poceni način, kar omogoča nadaljnji razvoj na tem področju. Sodelujemo na področju pametnih hiš z namenom povečati kakovost življenja.” 
“Bolne stavbe so se pojavile z mehanskimi sistemi prezračevanja, čeprav so takrat začeli meriti stvari, ki jih prej niso,” pojasnjuje Stritih. “Če naredimo sanacijo, kot je menjava oken, in če ne prezračujemo, pride do kondenzacije na površini, kar povzroča plesen,” pravi. Zato so prezračevalni sistemi vse pomembnejši. Samo spomnite se, kako smrdi v stavbi ali kakšnem stanovanju, ki ga dlje časa niste obiskali – recimo vikend hišo ali stanovanje, saj je v njej ujet zrak. “Danes lahko z lokalnimi sistemi, ki delujejo centralno, kar pomeni, da merimo zrak in v oblak pošiljamo podatke in potem sistem ukrepa. Ker si recimo javne ustanove, kot so šole, ne morejo privoščiti takih sistemov, saj jim primanjkuje denarja, jim bomo omogočili najem teh naprav šolam,” je povedal Pliberšek.